Lidl je v lanskem letu v Mariboru, natančneje v poslovni coni Tezno v neposredni bližini poštnega logističnega centra, odprl mednarodni servisno-nabavni center za vseh svojih 27 trgov, na katerih posluje ta nemška trgovska veriga. Takrat so napovedali, da bodo v dveh letih zaposlili približno sto sodelavcev. Tako v trenutno aktualnem razpisu, ki se izteče 28. februarja, iščejo 30 referentov za upravljanje nabave, s čimer se bo število zaposlenih v centru že povzpelo na 90.
Nemščina prednost mariborske lokacije
Od prijavljenih kandidatov med drugim pričakujejo vsaj srednješolsko izobrazbo, dobro znanje nemškega jezika, kandidati pa bodo šli tudi na trimesečno usposabljanje v Nemčijo. Zaposlovali bodo za določen čas 12 mesecev s trimesečno poskusno dobo. Njihovo konkretno delo bodo vnos podatkov o izdelkih in dobaviteljih v centralni sistem in njihova obdelava, vnos sprememb cen v sistem ter komuniciranje s tujimi nabavnimi oddelki v nemškem jeziku.
V Lidlu Slovenija imajo ta čas nekaj nad 1500 zaposlenih, večino v prodaji
Ob Jagrosu in Hoferju med najbolj uspešnimi
Lidl Slovenija je v letu 2016, za lani še ni podatkov, dosegel 323 milijonov evrov prihodkov in 10,7 milijona evrov čistega dobička. Podjetje je relativno nizko zadolženo, saj ima zgolj 48 odstotkov dolgov v financiranju, kar je za trgovske družbe malo, istočasno imajo kar 105 milijonov evrov kapitala. Njihov največji diskontni tekmec, Hofer trgovina, je predlani ob 420 milijonih evrov prihodkov pridelal celo 16,7 milijona evrov čistega dobička, z le 28 odstotki dolgov v financiranju bil še manj zadolžen, zaposloval pa vsega 1074 ljudi. Sta pa po dobičkonosnosti družbi nekoliko presenetljivo zaostajali za podjetjem Jagros (Trgovine Jager), ki je predlani ob vsega 112 milijonih evrov prihodkov dosegel dobrih sedem milijonov evrov čistega dobička in prav tako imel le tretjino dolgov v financiranju. Vse tri omenjene družbe hitro povečujejo obseg poslovanja, pri čemer Jagros, ki je prisoten predvsem v severovzhodni Sloveniji, raste bolj zmerno.
Z iskanjem kadrov nimajo težav
Pri diskontnem trgovcu še navajajo, da so se za spremembo obsega tedenskih pogodbenih ur odločili zaradi stalne rasti kupcev in prometa, a je odločitev za prehod na 30 ur dela tedensko stvar izbire posameznega zaposlenega. Bo pa sprememba pogodbenih ur prinesla višje plačilo. Medtem ko je po prejšnji plačni lestvici osnovna bruto plača prodajalca, zaposlenega za 25 ur na teden, segala od 700 evrov za začetnika do 820 evrov bruto za dolgoletnega sodelavca, sedanji razpon plač prodajalcev, zaposlenih za 30 ur na teden, sega od 840 do 980 evrov bruto. "Nikakor pa ne drži, da priprava na delo ne bi bila plačana, saj je v Lidlu plačana vsaka minuta dela, kar zajema tudi minute priprav na delo. O tem pravilu na oglasnih deskah obveščamo zaposlene in se ga dosledno držimo. Če bi nas zaposleni opozoril na primer kršitve tega pravila, bi brezpogojno ukrepali. Z iskanjem kadrov pa ni večjih težav, saj odzivi na naše zaposlitvene oglase kažejo, da smo med zaželenimi delodajalci. Vsako leto zaposlimo več kot 150 novih sodelavcev, podobno rast načrtujemo tudi letos," pojasnijo pri Lidlu Slovenija.
