In je minil nastop slovenskega premiera Janeza Janše pred evropskimi poslanci v Strasbourgu, ki si ga njegov predhodnik Marjan Šarec ni upal storiti. No, Janšev razlog je bil močnejši: Slovenija je začela drugo predsedovanje EU.
Od daleč je bil nastop videti spravljiv. Njegove izrečene misli lahko vsak razumen podpiše kadarkoli, celo slovenski predsednik Borut Pahor. A večina evropskih poslancev je bila kljub temu v kritiki neusmiljena čisto tako, kakor je Janša sam, recimo, na družabnih omrežjih. Če seveda odštejemo nespoštljivost. Najhujša zamera je bila, da Janša v svojih dejanjih ne sledi lastnim besedam. Evroposlanci so pri tem kljub morebitni jezikovni barieri izkazali visoko poznavanje naše politične situacije. Zatiranje svobode medijev, preziranje vladavine prava, neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev in ostale nepravilnosti Janševe vlade so navajali zelo precizno. Tudi njegove neprimerne twitterske napade na novinarje, evropske poslance, člane Evropske komisije, neodvisne institucije, sodstvo, opozicijo ... Janši se je uspelo zadržati, da v razpravi le ni reagiral primitivno. To mu že damo veljati. Toda temu lažnemu upu, ki pričakovanja budi, med slovenskim predsedovanjem ne gre verjeti.
Kajti v Sloveniji že premnogi vemo, da je to upanje mimo. Kakor se je Janšev odstopljeni notranji minister na začetku predsedovanja ustrašil pojasnjevanja, koga je pravzaprav imenoval za evropsko svinjo, je v tem zatajil tudi Janša. Ker je v Strasbourgu še bolj zmešal že tako kalno našo vodo s domnevnim tujim blatom. Na primer, ko je govoril o svoji in vladni privrženosti vladavini prava, je v odgovoru na vprašanje o podrobnostih navedel, da v Sloveniji vladavina prava pač ne more biti mehanizem, ki bi zagotavljal monopol, privilegije in dominacijo prejšnjega režima. Podobno je namigoval pri neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Tuje blato v razumevanju te zarote po njegovih besedah je, da zdrahe iz slovenskega parlamenta s pomočjo slovenskih medijev zlahka zaidejo na evropsko prizorišče.
Najbolj ljubko Janševo pojasnjevanje, kaj pravzaprav misli, je bilo iz zgodovine razpada Jugoslavije. Že pred tem mu je vsaj en poslanec po pravici očital, da odgovore na težka vprašanja jemlje iz preprostega, neobstoječega učbenika iliberalne demokracije. Torej, bivša država je, prosto po Janši, obstajala, dokler se narodi v njej niso začeli deliti na bolj in manj pridne ali jugoslovanske. V tej aluziji je pozabil na bistveno. Janša - v obratnem sorazmerju z učinkom njegovih besed o tem, kako se v EU ne bi smeli deliti - EU sili v delitve še bolj. In pozablja na demokracijo. V EU demokracija ni zgolj vladavina večine, kot je to denimo v bivši Jugi razumel prosluli Slobo, pač pa tudi zagotavljanje pravic prikrajšanim skupinam pa omogočanje nemotenega dela neodvisnemu sodstvu ter poleg svobode izražanja, ki jo Janša razume primitivno, da namreč vsak lahko žali vsakogar, tudi svoboda medijev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
