Boris Jaušovec
Slovenija je torej že drugič predsedujoča EU, vendar po lizbonski pogodbi to ni več tako vseobsežno, kot je bilo premierno leta 2008. Če so torej predsedovanja držav članic sedaj tako rekoč zgolj tehnična, ali sploh lahko gre kaj narobe?
Hm ... Na žalost se je slovenski premier Janez Janša svetovnim medijem v zobe vrgel kmalu zatem, ko je tretjič prevzel vlado. Pozornost je vzbudil z neodmerjenimi tviti, ki ne pritičejo resnemu državniku. Uspelo se mu je spreti ne le z domačimi novinarji, temveč tudi z mnogimi tujimi, pa ponižati novega ameriškega predsednika Joeja Bidna, za dobro mero pa še obračunati s številnimi evropskimi poslanci in celo s kakim evropskim komisarjem.
A če smo doma tega nekako že vajeni, so v tujini ostali odprtih ust ob domislicah, kako da tuji novinarji služijo tako, da lažejo oziroma kar samo ležijo in vmes zganjajo propagando v stilu komunistične Pravde ali celo nacističnega Stürmerja. Ali da mu Guy Verhofstadt, potomec krvave kolonialne Belgije, že ne bo solil pameti ali kako naj bi razumeli tisti Janšev kalk prevod v angleščino. Dobro, lahko bi rekli, kot sedaj pravijo v Evropski ljudski stranki (EPP), katere članica je Janševa SDS, da je zgolj provociral, da je šlo za retoriko brez daljnosežnejših učinkov. Ne! Že ton njegovih sporočil je bila forma, ki določa vsebino. Psovanje slovenskega sodstva s krivosodjem se je izteklo v neimenovanje delegiranih evropskih tožilcev. Osebne diskreditacije novinarjev so vodile v finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije. Tovrstna naivna tolažba v EPP je že privedla do tega, da je Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbana evropskim konservativcem dal košarico. Vse bolj je na dlani - naj le predsedovanje mine - da bo verjetno enako storil Janša s SDS.
EU je pred hudimi izzivi: okrevanje po pandemiji, zeleni in digitalni prehod, vključevanje Zahodnega Balkana, konkurenčna tekma z drugimi velesilami. A Janša k skupni mizi prinaša še več težav. Sedaj teče tudi konferenca o prihodnosti Evrope. Slovenski prispevek bo, se je bati, da se bo razkol med vzhodom in zahodom EU samo še poglobil. Pa naj Janša stokrat retorično zatrjuje, da bo Slovenija rešitve iskala z nevtralne pozicije. Ne moreš biti nevtralen, če tisti na vzhodu kršijo vladavino prava, človekove pravice, tudi skupnosti LGBT, neodvisnost sodnih in nadzornih institucij, univerz in medijev. Ne gre za suverenost. Gre za kršenje krucialnih demokratičnih evropskih vrednot, ki EU delajo privlačno za življenje.
Zategadelj verjetno ne bo preboja pri eni bolj zvezdniških slovenskih predsedovalnih prioritet, pri Zahodnem Balkanu. Čemu bi si jedrne članice EU v povezavi želele še več iliberalnih demokracij, ki jih bodo, če ne bo sprememb pri odločanju, zlahka preglasovale? In če je pri prvem predsedovanju Slovenijo nosilo na jug, v bližino grških zadolženih otokov, jo sedaj nosi na vzhod. V avtoritarno madžarsko pusto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
