S predsedniško menjavo na obletnico ustave slovensko ustavno sodišče stoji na izteku posebne dobe. Poldrugo leto je trajalo, da je v ustavnosodniško deveterico na koncu letošnje jeseni prišel še deveti novi ustavni sodnik. V dveh petletkah na čelu republike je Borut Pahor kot ustavni predlagatelj posadko na ustavnem sodišču kompletno renoviral. Če se ne zgodi kaj izrednega, se do druge polovice tega desetletja novih ustavnih sodnikov ne bo več volilo in to je dobra novica. Ko se bo spet, če pač vsi ustavni sodniki in sodnice oddelajo do konca, pa bo v predsedniški palači Nepahor in to bo takrat na vsak način ena od prilik, gotovo ne prva, da se stestira to, kar je bil šef države rekel sredi letošnjega drugega covidskega leta: da bo v naporni domovini njegovo vlogo amortizerja morda lažje uvideti, šele ko ga ne bo več.
Skrajni čas je za ta kadrovski premor. Zadnje mučno iskanje novega člana ustavnosodniške deveterice je do kosti sleklo politične, medoblastne in tudi stanovske odnose v 30-letni republiki. Težko je še kakšna tvorba tako ljudožerska kot slovenska. Tu so celo po vseh pravnih učbenikih odločevalsko nedotakljivi sodniki potrošni material za dnevno (zlo)rabo. Nič ni tukaj sveto. Politika od najnižjih do najvišjih zadnjih leg komentira odprte postopke, na osebnih okoliščinah se diskvalificira in radira "nenaše". Poljubnost pravnosti in zakonitosti pa je v koronadobi oktroirala toliko mejnih pravil kot še nikoli. Zgolj zato, ker lahko. Izključno s pozicije moči.
Težko je še kakšna tvorba tako ljudožerska kot slovenska
Obenem pa bi si prav tukaj in zdaj deveterica ustavnih sodnikov in sodnic kot naših najvišjih varuhov ustave in pravic tako nujno, kot je voda za puščavo, morala vzeti nekaj klavzure. Da poravna vrsto, zdelana od posegov od zunaj in ne docela nepoškodovana od notranjih nestrinjanj. Pod zelo predsedniškim dr. Rajkom Knezom je fasada ustavnega sodišča kljub vsemu ostala cela, virus(i), skušnjave (tudi notranje), pritiski, napadi kontrolirani, odločanje je uspel ohraniti v območju pričakovanega večumja. Novi dvoglavi vrh ustavnega sodišča: predsednik Accetto&podpredsednik Čeferin, je v tem smislu povsem na začetku. Zaradi zgodovine slovenskega pravnega reda in spričo zahtevne današnjosti na vseh koncih in krajih lomljivih pravic preprosto morata biti na višini naloge.
Supervolilno leto 2022 je pa že dolgo tu. In tri leta so od odločbe ustavnega sodišča, ki je ponudilo možnost, da izboljšamo volilni sistem. Seveda so odločevalci zamudili trenutek. Vse, kar je zakonodajalec čez cesto od ustavnega sodišča, med drugim tudi volivec ustavnih sodnikov, zmogel, so miniaturni popravki, ki niso spremenili ničesar, strankokracijo pa so zacementirali. Ko zdaj gledamo predvolilni pohod populizma vseh barv na podlago vseh vrst covidskih mitingov resnice, pa si lahko samo mislimo, kako bi bilo, če bi imeli uzakonjen preferenčni glas in s tem bolj poosebljene nove volitve poslancev in poslank.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
