Zakaj se žabe ne navadijo drugje hoditi do vode, če je tam cesta? Zato, ker so to počele že stoletja, preden se je človek spomnil in čez njihovo dnevno sobo speljal cesto. Žabe so torej pričele svatovati, težava je le v tem, da morajo, če želijo na zabavo v katerega od dveh ribnikov v Mestnem parku, prečkati cesto.
Pred leti so prostovoljci pod koordinacijo centra za kartografijo favne in flore popisali nevralgične točke v Sloveniji, torej območja, kjer pod pnevmatikami pogine največ dvoživk. In na seznamu je tudi cesta, ki vodi v Ribniško selo. V lanski akciji so študentje tam zabeležili več kot 1500 dvoživk, od katerih jih je bilo več kot 15 odstotkov povoženih, zato je nova ograja za dvoživke, ki jo je letos kupila Mestna občina Maribor, več kot dobrodošla, stara je bila namreč precej dotrajana. Reševalne aktivnosti usklajuje Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave, nočne straže pa v parku opravlja Društvo študentov naravoslovja mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko. Delavci Snage so tudi očistili pohode za dvoživke pod cesto.
Samcev ne trgamo s samic
Letos so za zdaj številke še nizke, vse kaže, da je marčevski mraz ženine in neveste še malo zadržal v gozdu. "Danes pa nas je dosti, po navadi je več žab kot nas," je v torek proti večeru študentka biologije Daša Rantaša pod arkadami ocenila situacijo, ko je začelo močno pihati, kaplje je neslo vodoravno in zdelo se je, da boljšega trenutka za pohod ob ribnikih ni. Za žabe, manj za ljudi. "Na tem območju najdemo navadno krastačo, rosnico in sekuljo, vse sodijo med ogrožene vrste. Samci so manjši in jih je več, prepoznamo jih tudi po spolnih žuljih na sprednjih krakih. Če se samec že drži samice, ju ne ločimo, prijem je močan in lahko bi poškodovali samico. Včasih nanjo zleze več samcev, zato samice dajemo v ločena vedra, tudi izpustimo jih na ločenem mestu," uvodoma novopečenim reševalcem žab odpredava Daša Rantaša.
"Njihova odsotnost je lahko alarmanten znak, da se je v okolju nekaj zgodilo"
Dober pokazatelj stanja v okolju
Dvoživke pri treh ribnikih najraje prezimijo v gozdu pri četrtem ribniku. Žabe namreč gredo do vodnih okolij zaradi razmnoževanja, nato se vrnejo v poletna bivališča, ki so lahko tudi več tisoč metrov oddaljena od prvih, pravi Martin Vernik z zavoda za varstvo narave. Prehranjujejo se z žuželkami, deževniki, polži, zato so zelo pomemben člen v prehranjevalni verigi, saj se lahko žuželke, tudi tiste, ki jih imamo za škodljivce, v odsotnosti dvoživk čezmerno namnožijo. Vernik: "Enostavno rečeno - komarjev je tako manj. Vsi, ki vrtnarimo, pa smo veseli, če je v bližini kakšna krastača. Z naravovarstvenega stališča so pomembne, ker hitro pokažejo na spremembe v okolju, in njihova odsotnost je lahko alarmanten znak, da se je v okolju nekaj zgodilo."
