Potovanja blizu in daleč ter spoznavanje novega so ena lepših človeških izkustev. Kaj pa za slepe in slabovidne, ki ne morejo vizualno zaobjeti nove pokrajine, eksotičnega plesa ali prastare poslikave? Odgovor so prilagojeni turistični produkti, ki ponujajo veččutno doživetje. A ponudbe, pri katerih se oči umaknejo drugim čutilom, so prej izjema kot pravilo - zlasti pri nas. Zato sta turistična navdušenka Mihaela Škrlj Brglez in turistična vodička Barbara Izlakar v sodelovanju z Medobčinskim društvom za slepe in slabovidne Maribor pripravili pilotski projekt, testno turo za slepe in slabovidne po mestu, ki jo nameravata, če se bo izkazala za uspešno, lansirati na trg.
Zaprimo oči, prisluhnimo
Za skupino 28 slepih in slabovidnih ter njihove spremljevalce sta pripravili celodnevno dogajanje. Mi smo se skupini pridružili pri vodenju po gozdu od Drava centra do Dravskih elektrarn Maribor. "Se kaj pogovarjate z naravo? Ona se pogovarja z nami, ne z besedami in stavki, pač pa na drugačen način. Zaprimo oči, prisluhnimo. Kaj slišimo? Bi vedeli, da ste v gozdu? Kaj vonjate," se je zvokom, vonjem, občutkom in udeležencem z zaprtimi očmi predajala Janja Sivec, interpretatorka kulturne dediščine, ki je tisti dan prevzela vlogo vodičke.
Z dobrim vodičem ni ovir
In tako so se v samoumevno poglabljali tudi pri drugih aktivnostih. Posebej vznemirljivo je bilo na čolnih, kjer so poskusili veslati. Mnogi med njimi prvič. Prisotnega je bilo nekaj strahu, a ga je večina premagala. "Poskusite stopiti na čoln z zavezanimi očmi, pa boste videli, da ni enostavno," so komentirali tudi nekateri videči. V okviru ture so obiskali še manufakturo Tete Fride, kjer so izdelali čokoladno liziko, preizkusili adrenalinski poligon v Drava centru, plezali po plezalni steni in si na Ekološki kmetiji Tikva pripravili prigrizek na ognju. Po koncu vodenja skozi gozd so jim predstavniki DEM predstavili hidroelektrarno, tam so prečkali most, se sprehodili do Koblarjevega zaliva, od tam pa se s splavom spustili do Lenta.
"Fino je, da tudi mi, ki ne vidimo, spoznamo, kaj se dogaja"
Tudi slepi "vidijo"
Turistični produkti za slepe in slabovidne so zelo omejeni. Veliko se dela na dostopnosti infrastrukture in braillove pisave, manj na mehkejših vsebinah. "Opis si lahko konec koncev vsakdo prebere. Tisto, kar interpretatorji želimo, pa je, da se lahko slepi in slabovidni približajo dediščini in jo doživijo iz prve roke," je razložila Sivčeva, ki je že opazila, da mnogi vodiči pred slepim občinstvom zablokirajo v trenutku, ko svojo turo začnejo z običajnim uvodom "kot lahko vidite ...". "Ampak tudi slepi uporabljamo besedo vidim. Če zlomim kozarec, tudi jaz rečem, da ga nisem videla," Marjana Mandl pojasni, da z besedo "vidim" v povezavi s slepimi ni nič narobe.
