Namen Tedna restavracij, ki je dvakrat na leto, je enak: po razmeroma nizki ceni gostom ponuditi v različnih gostilnah po Sloveniji vrhunsko slovensko kulinariko. Kulinarični projekt je nastal v času evropske prestolnice kulture v Mariboru kot eden od projektov prestolnice okusov, z namenom približati vrhunsko kulinariko tudi gostom, ki sicer niso običajni in redni obiskovalci takšnih restavracij, pojasni Uroš Mencinger in nadaljuje: "A zelo hitro je postal množično gibanje, ko se je iz Maribora razširil po vsej Sloveniji, vključil (skoraj) vse najboljše slovenske restavracije ter gostilne in tako iz prestolnice postal prava Šola okusov. Ne gre namreč več le za cenovno ugoden obisk dragih restavracij, temveč še bolj za množično okušanje vrhunske kulinarike. V tem pa ne sodelujejo le gostje, med katerimi je ogromno mladih, temveč tudi gostinci in chefi, ki se v tem tednu (desetih dneh) potrudijo pokazati, kaj znajo."
Dvakrat po deset dni
Teden restavracij je vsako leto dvakrat, spomladi in jeseni. Vedno traja po deset dni. "Natančen datum sporočimo šele tri tedne pred začetkom, ko tudi začnemo zbirati rezervacije. Vsako leto pa, seveda, skušamo poskrbeti še za kaj novega," pravi Uroš Mencinger, ki skupaj z ženo Violeto najprej obišče in oceni vse restavracije, ki želijo sodelovati v projektu, na seznam za Teden restavracij pa se uvrstijo tiste, ki dobijo oceno vsaj štiri sončke od petih.
Omejeni na ceno udobja
Na vprašanje, kakšen odnos imamo Slovenci do prehranjevanja v gostilnah in pokušanja specialitet, Uroš Mencinger pojasni, da je prav zato Teden restavracij svojevrstna šola okusov: "Ljudje nasploh, Slovenci pa najbrž še malo bolj, smo tudi pri jedi omejeni na svojo cono udobja, jemo vedno iste jedi v vedno istih gostilnah … Teden restavracij pa ponuja neboleč izhod iz te cone tradicionalnosti, klasičnosti, običajnosti, navajenosti. V Tednu restavracij odkrivamo, raziskujemo, se prepuščamo in smo radovedni."
Sogovornik ocenjuje, da so pri nas najbolj polne "nedeljske" gostilne s kosili po deset evrov … "Toda vedno bolj polne so tudi vrhunske gostilne. Slednje ne polnijo le gostje, ki iščejo luksuz, prestiž, elitnost, temveč vedno bolj tudi gostje, ki jih druži dobrojedstvo. Mnogi med njimi se z vrhunsko kulinariko prvič srečajo prav na Tednu restavracij. Več kot 80 tisoč gostov Tedna restavracij pomeni, da je vedno več Slovencev, ki so za dobre jedi pripravljeni nekaj narediti - izbrati, rezervirati, potovati, ocenjevati, primerjati, se prepustiti. In med njimi je tudi vse več takšnih, ki jim dobrojedstvo pomeni način življenja."
Jedci iz naslonjača
V jesenskem Tednu restavracij je po besedah Mencingerja sodelovalo 97 restavracij. "Tej številki lahko dodamo še deset vrhunskih, ki zaradi različnih razlogov ne sodelujejo. Torej imamo dobro stotnijo restavracij in gostiln, ki jih lahko priporočimo našim gostom in tujcem. In to za Slovenijo ni malo! Slovenci imamo dobro kulinariko, toda imamo tudi še veliko dela pred seboj, da bo še boljša. To delo pa moramo opraviti vsi, tako gostinci in chefi kot tudi gostje. Slednje zato tudi s Tednom restavracij spodbujamo, da so bolj kritični, da se bolj zanimajo, da so bolj odprti, da bolj odkrivajo." Kulinarični kritik meni, da je kulinarika kot pop kultura, chefi kot zvezdniki, televizija kot kuhinja … le moda, ki je zajela tudi Slovenijo. "V tem Slovenci nismo nič posebnega. Posebno je le to, da smo Slovenci veliki navijači. Kdor ne skače, ni Sloven’c. To je resnica tudi v kulinariki. Zato se množica zanima za kulinariko le s tega medijsko-navijaškega vidika. So jedci iz naslanjača. A nekaterim to, na srečo, ni dovolj. In ti postanejo pravi dobrojedci in tudi veliki poznavalci. Če jim v tej šoli okusov pomaga tudi Teden restavracij, smo na to ponosni!
Cena je enotna, odloči kakovost
