Novogradnje v Sloveniji morajo imeti v projektni dokumentaciji tudi študijo požarne varnosti, ki jo mora izdelati odgovorni projektant požarne varnosti. To določilo je bilo v zakonodajo zapisano šele pred približno 20 leti, pred tem pa je bilo treba narediti elaborat varstva pred požarom, ki ga je lahko pripravil skoraj kdorkoli, pri čemer pa je bila vprašljiva tudi usklajenost projekta, še pojasnjujejo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Nasvet je zlata vreden
Alenka Petrović iz Stanovanjskega inženiringa stanovalcem v primeru požara svetuje: “Pomembno je, da ostanete mirni in zbrani. Če je požar v začetni fazi, ga poskušajte sami pogasiti, če vam to ne uspe, pokličite gasilce oziroma center za obveščanje na 112. Ob klicu povejte, kdo kliče, kaj, kje in kdaj se je zgodilo, ali je kaj ponesrečencev in kakšne so poškodbe. Ko čakate na prihod gasilcev, poskušajte zapreti dovod plina, izključite glavno električno stikalo, poskrbite za evakuacijo skladno s požarnim načrtom. O požaru obvestite upravnika stavbe, ki bo pomagal izvajati ukrepe po požaru in poskrbeti za sanacijo škode.”
Ker se bliža mesec požarne varnosti, bodo pri Stanovanjskem inženiringu za vse svoje stanovalce v oktobru organizirali požarno vajo s praktičnim prikazom uporabe gasilnega aparata. “Točen datum in lokacijo požarne vaje bomo objavili tudi v medijih,” pravijo pri Stanovanjskem inženiringu.
Kaj določa zakonodaja
Veliko bolj problematične so stare večstanovanjske stavbe, opozori Alenka Petrović iz Stanovanjskega inženiringa v Mariboru. Te stavbe nimajo urejenih izhodov v primeru evakuacije, nimajo urejenih dostopov za gasilska vozila. Po njenih besedah je v prvi fazi treba napraviti oceno požarne ogroženosti zgradbe. Ta je izhodišče za nadaljnje ukrepe. "Požarni red štejemo med preventivne ukrepe varstva pred požarom. Prepoveduje denimo kajenje v skupnih prostorih, uporabo odprtega ognja, zapoveduje odstranitev gorljivih snovi iz določenih prostorov ... Požarni red vsebuje tudi ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo. Ena od obveznih prilog omenjenega reda je njegov izvleček s kratkimi in jasnimi navodili, grafičnimi znaki in simboli. Tega je vedno treba namestiti na vidno mesto v objektu." Požarni načrt je obvezen za objekte, v katerih obstaja najmanj srednja stopnja požarne ogroženosti in v katerih je lahko hkrati več kot sto ljudi, nadaljuje Petrovićeva. Je prikaz stanja objekta in njegovih delov z označenimi nevarnostmi in sistemi oziroma napravami za požarno zaščito. "Kot upravnik objekta pred končno potrditvijo damo požarni načrt v pregled gasilcem, ki podajo morebitne pripombe. Gasilci nato prejmejo podpisan izvod," pojasni sogovornica. Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta in njegovih delov in prikazuje možnost urejenega gibanja ljudi na varno mesto v primeru požara oziroma drugih nevarnosti. Izobešen mora biti v vsakem nadstropju in je obvezen za stavbe, kjer je požarna ogroženost najmanj srednje stopnje. Zakonodaja določa tudi druge ukrepe varstva pred požarom: pregled gasilnih aparatov, vgradnjo negorljivih materialov pod določenimi pogoji ...
Za preventivo zadolženi upravniki in stanovalci
"Za preventivo smo zadolženi upravniki in tudi izvajalci, ki so strokovno usposobljeni in pooblaščeni za izvajanje ukrepov varstva pred požarom ter dimnikarji in stanovalci," pravi Alenka Petrović. Med preventivne ukrepe varstva pred požarom po besedah Petrovićeve štejemo preglede in servise gasilnih aparatov, določitev požarne ogroženosti, skrb za prevoznost požarnih poti, skrb za prehodnost evakuacijskih poti v stavbi. "Kot upravniki nenehno skrbimo, da se ti ukrepi izvajajo. Pogosto opozarjamo stanovalce na prehodnost skupnih hodnikov, da tam ni dovoljena hramba stvari - od pohištva do smeti, da iz kletnih in podstrešnih prostorov odstranijo vse nevarne odpadke, tudi kosovne. Skrbeti je treba, da so gasilni aparati redno pregledani in servisirani. Vsak objekt, ki ga prevzamemo v upravljanje, pregledamo, ugotovimo, ali je treba narediti požarni red in požarni načrt, preverimo veljavnost pregledanega gasilnega aparata, ta mora biti servisiran enkrat letno, preverimo, ali je v stavbi zadostno število gasilnih aparatov, ali so v stavbi tudi druge naprave - alarmi in centrale za detekcijo plinov -, in poskrbimo, da so stvari urejene skladno z veljavno zakonodajo. Opozorimo stanovalce, da so evakuacijske poti proste, naročimo odvoz kosovnih odpadkov, da sprostimo evakuacijske poti."
Polni hodniki krame pomenijo nevarnost
Nadzor, da se vsi ukrepi varstva pred požarom izvedeni, opravljajo upravniki ob rednih pregledih objekta. "Vse prevečkrat se na skupnih hodnikih, v kletnih prostorih ali na podstrešju znajdejo različni kosi pohištva, igrač, stari papir ... Iz starejše stavbe v Gregorčičevi ulici smo takoj, ko smo ugotovili nepravilnosti glede izvajanja preventivnih ukrepov varstva pred požarom, organizirali praznjenje podstrešja in odvoz vseh odpadkov. S tem smo poskrbeli za večjo požarno varnost objekta in stanovalcev. Prav tako preventivne ukrepe zapišemo v hišni red, za katerega velja, da v stanovanjskem bloku na skupnem hodniku in stopnišču ni dovoljeno hraniti pohištva, vnetljivih snovi, ni dovoljeno kaditi. Nadzor nad stanovalci in upravnikom izvaja Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki preveri, ali so gasilniki pregledani, ali jih je v objektu nameščenih dovolj, ali je izdelan požarni načrt in načrt evakuacije, ali so evakuacijske poti prehodne ... Na nepravilnosti nas opozarjajo ob rednih pregledih in čiščenjih dimnikov tudi dimnikarji. Kot upravnik nato poskrbimo, da se vsi ukrepi, ki jih v svojem zapisniku podajo dimnikarji, izvedejo."
Stanovalci pokličejo upravnika, upravnik gasilce ...
Število požarov v večstanovanjskih objektih iz leta v leto narašča, opozarjajo pri Stanovanjskem inženiringu. Vzroki so po besedah Alenke Petrović največkrat nepazljivost v kuhinji in neizvajanje ukrepov varstva pred požarom, tu so pogosti kletni in dimniški požari. "Vse, kar ste si ustvarili, lahko izgine v požaru v samo nekaj minutah. Da bi to možnost zmanjšali, je treba dosledno izvrševati vse preventivne ukrepe. V našem podjetju smo se s požarom do sedaj srečali trikrat. Prvič lani v stavbi v Potrčevi ulici, kjer je v kleti zagorel posteljni vložek. Stanovalci so ob požaru pravilno ukrepali in najprej obvestili gasilce, nato nas kot upravnika. Požar je bil uspešno pogašen, kletni prostori in celoten objekt so bili prezračeni in tako je nastala le materialna škoda. Ker smo že v začetku, ko smo objekt prevzeli v upravljanje, za etažne lastnike pripravili dobro zavarovanje objekta, je vso škodo zavarovalnica tudi pokrila. Organizirali smo ogled s cenilcem zavarovalnice, pripravili ponudbe za sanacijo škode in nato tudi uspešno zaključili sanacijo objekta po požaru.
Najbolj nevaren je lahko dim
Čeprav je v Sloveniji kar precej stavb, ki za toplotno izolacijo uporabljajo polistiren, po mnenju strokovnjakov iz Zavoda za gradbeništvu Slovenije ti objekti niso dodatno požarno ogroženi: “Težko verjetno je, da bi se ogenj zaradi tega razširil še v zgornjo etažo, če je celoten toplotno-izolacijski sistem pravilno narejen. Večje težave bi se lahko zgodile pri evakuaciji, saj večina starejših stavb nima ločenih zaprtih stopnišč. Običajno je zgolj skupno stopnišče, morda imajo še ločen požarni izhod, do katerega pa vodi skupno stopnišče. Zaradi tega bi ob požaru dim zapolnil glavni hodnik. Kako hitro bi se to zgodilo, je odvisno od več dejavnikov.”
