Barbara Bradač
Palermo ni prva destinacija, na katero pomisliš, ko rečeš zimske počitnice. A poceni letalska povezava iz Trsta je prepričala, da si februarja ogledamo sicilijansko glavno mesto. Pred dobrim desetletjem me mesto ni prav nič navdušilo, umazano, nasmeteno, slabo urejene ulice, zato sem bila toliko bolj presenečena, kako velike spremembe in izboljšave je doživelo.
Palermo v februarju: manj gneče, prijazni domačini in ugodne cene
V Palermu je februarja, ko je sezona turizma še vedno nizka, manj gneče, Sicilijanci pa so še posebno prijazni. Februar je sicer precej hladen mesec, vendar temperature običajno ostanejo zmerne – povprečne dnevne so se gibale med 13 in 18 °C, tako smo lahko puhovke pustili doma. Ker smo na pot odšli štirje odrasli in štirje osnovnošolski otroci, je bil nabor ogledov prijazno prilagojen najmlajšim. Tako smo izpustili tudi katero "must see" znamenitost, denimo katakombe kapucinov v Palermu, kjer hranijo nekaj več kot 1280 mumij, med temi je več kot 160 otroških.
Smo pa zelo dobro jedli in pili odlično kavo, ki je res ne znajo slabo skuhati. Cene pa bistveno nižje kot pri nas. Macchiato je stal 1,10 do 1,30 evra. Malo pivo od dveh evrov naprej, veliko od treh. Najdražje je bilo pollitrsko pivo Messina z morskimi kristali za pet evrov. Že prvi dan smo odkrili manjši lokal s hrano, prigrizki, sladicami ..., ki smo se ga nato držali. Tako da smo bili tretji popoldan že sprejeti kot njihova stalna stranka, z dodatnim popustom in ob slovesu s spominskim darilcem za otroke.
Če obiščeš Palermo zunaj sezone, ti znanje angleščine ali nemščine ne koristi kaj prida. Že nekaj osnovnih besed italijanščine pa zelo. In veliko dobre volje, nasmeha in kriljenja z rokami. Z najetima stanovanjema v središču mesta je bil Palermo obvladljiv peš. Še dobro, ker javni avtobusni promet ne gre dobro od rok. Vsaj naša izkušnja je bila takšna. Ob bolečih otroških nogicah smo bili v eno smer hitro zelo uspešni, v drugo pa nikakor. Ali ni bilo avtobusa ob uri ali pa ni bila prava avtobusna postaja.
Od vrveža tržnic do skritih kotičkov miru
Tako kot vsako večje italijansko mesto ima tudi Palermo impozantno katedralo, ki je vključena na seznam svetovne dediščine. Še vedno je ob katedrali stala kočija svete Rozalije, zavetnice Palerma, ki naj bi bila v 17. stoletju rešila mesto pred kugo. Mlajše je bolj kot izjemna katedrala, v kateri so ohranjeni čudoviti mozaiki in pokopani številni sicilijanski kralji in pomembne osebnosti, med njimi tudi Friderik II., sveti rimski cesar in sicilijanski kralj, navdušil obisk tržnice Ballarò. Po njej se ne moreš sprehoditi, ne da pokušal njihove lokalne jedi. Hobotnica v solati ali na žaru, ostrige z limono, pečene sardelice, pečeni lignji, predvsem pa arancini, ki so v bistvu ocvrte riževe kroglice z različnimi nadevi. Dober znak je, da je med tednom tržnica živahna, odprta vsak dan in da tudi lokalci zavijejo tja na malico. Prodajne stojnice pa polne sveže zelenjave in sadja. Cene pa ... kilogram paradižnika 65 centov, limone 60 centov, pomaranče prav tako. Ali so bili agrumi res s Sicilije ali ne, ne moremo biti prepričani, lahko pa z gotovostjo trdim, da je bil okus sadja polnejši.
Vsekakor je Palermo v zadnjem desetletju doživel občutno posodobitev, urbanistično obnovo, ki je mesto naredila bolj privlačno za turiste, obenem pa so izboljšali življenje lokalnih prebivalcev. Eden izmed večjih projektov urbanistične obnove je bila revitalizacija obalnih območij in ustvarjanje novih javnih prostorov ob morju. Marina di Palermo je bila pomemben del tega procesa. Pristaniški prostor je bil prenovljen in vključuje nove fontane, kot je Fontana Marina, ter druge turistične in rekreacijske objekte. Tako so povezali obalo s središčem Palerma. Fontana je bila odprta leta 2017 in je postala ena izmed glavnih znamenitosti v tem delu mesta, zaradi svoje impresivne velikosti, svetlobnih in vodnih učinkov ter glasbenih nastopov, ki jih spremljajo. V sklopu urbanistične obnove so ustvarili nova zelena območja in javne prostore, torej nove parke, trge in kolesarske poti, ki so prej zapostavljene in neurejene mestne predele regenerirali.
A Palermo ni samo vrvež tržnice, polnih ulic, ponuja tudi kotičke miru. Vrtovi Palazzo Orléans so, vsaj za nas, eden izmed skritih draguljev Palerma, velikokrat v senci izjemnega botaničnega vrta Univerze v Palermu. Palačo in del parka je leta 1954 kupila sicilijanska regija, ki je nato izpeljala obnovitvena in prilagoditvena dela in vrt brezplačno odprla za javno uporabo. Vrt ni samo botanični vrt, je tudi živalski vrt z racami, pavi, sovami, jastrebi, pelikani, arami in predvsem flamingi oziroma rožnatimi plamenci. Je pomemben kulturni prostor za lokalne prireditve, kot so koncerti in umetniške razstave.
Osupljivo naravno bogastvo
Botanični vrt, ki je del Univerze v Palermu, ima znanstveno in izobraževalno vlogo, saj je pomemben raziskovalni center za botaniko in ekologijo. Tu raste več kot 12.000 rastlinskih vrst z vsega sveta, vključno s tropskimi rastlinami, kaktusi, drevesnimi vrstami in drugimi značilnimi rastlinami Sredozemlja. Predvsem osupnejo več stoletij stare sekvoje in palme. Predlani se je njihov ogromni fikus z zračnimi koreninami uvrstil na četrto mesto med drevesi leta. Obstaja kar 44 sekundarnih stebel (nekatera z obsegom več kot tri metre), ki podpirajo enajst velikih vej s horizontalnim razvojem in krošnjami. Zračne korenine se strdijo v stebre, ko dosežejo tla.
Palermo je mesto, ki nas je očaralo s svojo toplino, tako do ljudi kot do okolja. Uživali smo v odlični hrani in se sprostili ob morju. In ker Slovenca srečaš povsod po svetu, smo na ulicah Palerma nenapovedano srečali tudi svoje soobčane. Nikakor nisem opisala vsega, kar smo si ogledali in doživeli. Veliko je še ostalo neodkritega. Vsekakor je Palermo mesto, kamor se še želimo vrniti.
