Na stari celini cepivom najmanj zaupamo, ugotavlja študija, ki je bila izvedena pod vodstvom Heidi Larson in jo povzema vox.com. Eden izmed vzrokov za nezaupanje naj bi bila denimo v Franciji izražena skrb, da bi utegnilo cepivo za hepatitis B povzročati multiplo sklerozo. Izraženi so bili tudi dvomi v varnost cepiva za HPV. Leta 1998 se je v Veliki Britaniji pojavila študija, ki je trdila, da bi lahko cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki ga prejme več milijonov otrok širom sveta, povzročilo avtizem. Študijo so označili za goljufijo, njen avtor Andrew Wakefield je izgubil zdravniško licenco. Vendar Larsonova pojasnjuje, da je po njegovi objavi v petih letih število cepljenj zoper OMR padlo na najnižji nivo, kar 15 let pa je trajalo, da se je stanje normaliziralo. Larsonova še ugotavlja, da v veliko državah, kjer je nasprotovanje cepljenjem visoko, vlagajo precej zaupanja v homeopatsko zdravljenje in alternativno medicino. Pa tudi, da v Afriki ali Aziji ljudje cepivom veliko bolj zaupajo, saj v njih vidijo nekaj pozitivnega za svoje otroke, ki se še danes srečujejo s tovrstnimi boleznimi.
Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni je ugotovil, da je bilo med 1. januarjem 2016 in 30. junijem 2017 po Evropi 14.000 primerov ošpic, zaradi katerih je umrlo 34 otrok.
V Evropi različni ukrepi
V Italiji so lansko poletje sprejeli zakon, ki zapoveduje, da morajo otroci do starosti 16 let prejeti 10 obveznih cepiv. Starši morajo pred vpisom svojih otrok v šolo predložiti dokazilo, da so bili ti ustrezno cepljeni, sicer jim grozi globa v višini 500 evrov.
Francija je lani sprejala zakonodajo, ki je stopila v veljavo 1. januarja letos, da morajo vsi otroci, rojeni po 1. januarju 2018, sprejeti 11 obveznih cepiv. Cepljenje proti davici, tetanusu in poliomielitisu je bilo v Franciji že od nekdaj obvezno, osem nekoč priporočljivih cepljenj pa so sedaj dodali med obvezne: oslovski kašelj, hepatitis B, ošpice, mumps in rdečke. Zaenkrat še ni govora o kazni za starše, ki zakona ne bi upoštevali.
Regije razvrščene po zaupanju v varnost cepiva (od tistih, ki cepivom najbolj zaupajo, da najmanj):
- Jugovzhodna Azija
- Afrika
- Amerika
- Vzhodno Sredozemska regija
- Zahodno Pacifiška regija
- Evropa
S cepiti delna zaščita, ne popolna
Dr. Tim Lahey, profesor na Inštitutu za zdravstveno politiko in klinično prakso v Darthmouthu je za CNN povedal, da je imunost "igra številk", pri kateri je za zmago potrebno doseči tako visoko stopnjo imunosti, da bolezen izgine iz populacije.
Odpornost proti boleznim se razvije kot posledica bolezni ali cepiv, ki so 'mrtve' ali oslabljene različice bolezni, katere spodbujajo naš imunski sistem, da ustvari obrambo pred pravim obolenjem.
V vseh zveznih državah ZDA je v veljavi določilo, da se otroci ne morejo vpisati v predšolske ali osnovnošolske programe, če niso bili ustrezno cepljeni. Nekatere zvezne države sicer dovoljujejo medicinske, verske ali filozofske izjeme. Takšna ureditev po prepričanju Laheyja povečuje verjetnost, da bo med populacijo otrok dosežena imuniteta, zapoved pa opisuje kot "win win" kombinacijo, saj si starši želijo, da bi bili njihovi otroci zdravi in da bi bili deležni šolanja.
Avstralija kljub dobrim rezultatom za dvig precepljenosti
Septembra lani sprejeta zakonodaja v avstralski zvezni državi New South Wales, ki je v veljavi od januarja letos, ne dovoljuje necepljenim otrokom predšolskega in dnevnega varstva. Preračunano 3500 evrov kazni morajo plačati ravnatelji ustanov, če v varstvo sprejmejo otroka, ki ni bil cepljen. Novo sprejeti zakon se pri tem zgleduje po zakonih, ki so v veljavi po ostalih zveznih državah v Avstraliji. Vlada je mnenja, da otroci, ki niso cepljeni, niso upravičeni do ugodnosti za varstvo otrok, saj cepljenje vidijo kot družbeno odgovornost. Trenutno znaša precepljenost avstralskih otrok 93 odstotkov, kar pa si oblasti želijo povišati na zahtevanih 95 odstotkov.
