Najprej poglejmo, kar se še da sejati, posaditi v rastlinjaku. Čeprav je v njem topleje kakor na prostem, pa mrzle noči prodrejo tudi pod folijo ali steklo. Zagotovo še lahko sejemo špinačo, rukolo, tisto, ki ji rečemo divja rukola, je bolje izbrati, saj v rastlinjaku tudi prezimi, pa mesečno redkvico, motovilec, zimsko solato, azijske listnate rastline in zimski portulak. Slednjega si bomo kasneje bolj natančno ogledali. Zagotovo je za popestritev kolobarja v rastlinjaku zelo priporočljivo tudi, da posadimo v rastlinjak čebulček za mlado čebulo, prav tako tudi česen za puljenje mladega česna. Čebulnice so namreč zelo zdrave. Kar velja tudi za zemljo, ne samo za ćloveka.
Čebulček in česen
Sta dve posebnosti sajenja čebulčka in česna. Čebulček sadimo na prosto nekaj prej, ravno v tem času, česen pa nekaj kasneje. A v rastlinjak ga lahko sadimo tudi prej, saj bo zaščiten pred zimskim mrazom. Na prostem si namreč ne želimo, da bi šel v zimo prevelik, saj potem rad gnije, hitro se ga primejo bolezni, saj zima vendarle nekoliko poškoduje rastni vršiček in konice prevelikih listov. Predolgo mrzla zima lahko povzroči tudi (jaz temu tako rečem) drobnjakasto rast. To pomeni, da vsak strok požene svoj vrh in potem vse skupaj zgleda kot rast drobnjaka To se zgodi zato, ker so rastline prevelike in potem pomrzne ali je zaradi mrzlega vetra, previsokega snega poškodovan rastni vršiček. Temu se izognemo, če ga sadimo šele konec oktobra ali v začetku novembra.
Zasipnice se vračajo
Še za nekaj lahko uporabite rastlinjak - v njem si lahko omislite zasipnico. Se še spomnite, kako to gre? Skopljemo jamo, ki ne sme biti pregloboka, največ 50 cm v globino gremo. Dno in stene jame obložimo s smrečjem, da bo pozimi nekoliko manj težav z glodavci. Miši so namreč zelo prebrisane in hitro najdejo dobro prezimovališče in še hrano zraven. Nato naložimo korenje, črno redkev, repo največ 40, 50 cm na visoko in vse skupaj prekrijemo s koruznico ali smrečjem. V rastlinjaku običajno to zadošča, čez lahko damo še kakšno odejo ali folijo, ki pa mora dihati, prepuščati zrak. Lahko pa na vse skupaj nasujemo zemljo, zlasti če vidimo, da se bližajo zelo nizke temperature. Taka zasipnica je dostopna tudi pozimi v snegu. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo. V ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladiol in korenike kan. Potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo.
Divjo rukolo je bolje posejati v rastlinjaku
Zimski portulak je nekaj posebnega
Mnogi ga že poznate in ste nad njim navdušeni, tudi jaz. Drugi pa ste se vprašali, o čem pišem, saj je v Sloveniji še dokaj redek. Seme se pri nas dobi že nekaj let. Je zelo zanimiva rastlina, primerna za rastlinjake tudi zato, ker prekrije zemljo in je tako zavarovana pred zimskimi tegobami. Zemlja je namreč živ organizem in morate z njo tudi tako ravnati. Zato je primeren tudi, da z njim kar na povprek zasejete kakšno zunanjo gredico. Brez težav prezimi.
Rastlina je zanimiva, saj ne potrebuje veliko svetlobe, raste v senci ali na soncu, res pa zahteva veliko vlage. Na spletu ga lahko najdete še pod imeni kubanska špinača, zimski tolščak, indijska solata, rudarska solata ali pod njenim botaničnim imenom Claytonia perfoliata Donn ex Willd. Je plazeče rasti, uživamo mlade liste in stebla, ki jih dodajamo zeleni solati, radiču, uporabimo v številnih namazih s smetano, skuto ali topljenim sirom, lahko jo samo potresemo po namazanih kosih kruha, lahko pa jo pripravimo tudi kakor špinačo. Prav posebej bo prišel prav vsem, ki si redno delate smutije oziroma presne sokove. Nima izrazitega okusa in ga brez težav dodate vsem vrstam sadja ali zelenjave. Zimski portulak je izredno bogat z vitaminom C, vitaminom A, železom, kalcijem in magnezijem. Vsebuje tudi veliko vlaknin (12 %) in po nekaterih podatkih naj bi vseboval tudi veliko omega-3-maščobnih kislin, podobno kakor njegov poletni soimenjak užitni tolščak. Ima nizko energijsko vrednost (34 kJ/100 g). Posebno v poznih jesenskih dnevih, ki so lahko žalostni in sivi, deluje poživljajoče in sprostitveno. Zanimiv je zato, ker pokrije zemljo in zavira razvoj plevelnih rastlin. Vendar ga ne pustite cveteti in semeniti, da se ne bo spremenil v plevel.
Sajenje in presajanje v rastlinjaku
Tega seveda ne naredimo zdaj, saj bo še nekaj časa dovolj toplo tudi zunaj. Pa vendarle nekateri še ne vedo tega. Napol odrasle endivije, zelje, radič lahko prestavimo s korenino vred v rastlinjak. To je veliko uspešneje kakor pokrivanje s koprenami, obešanje v kleteh. Čisto preprosto z lopato skupaj z zemljo korenine prenesemo v rastlinjak, jamico pred tem dobro zalijemo in to je to.
Če nimamo v rastlinjaku posejanega peteršilja, naredimo to že zdaj tudi s korenastimi sortami, lahko pa prestavimo noter tudi listnatega. Tako bomo vso zimo imeli sveže lističe. Mogoče v najhladnejšem delu zime in predvsem v najkrajšem dnevu te nekoliko počivajo. Enako naredimo z nekaj šopi drobnjaka. A tudi ta potrebuje zimski počitek in bo v mrzlem času miroval. Tudi blitva iz rastlinjaka je spomladi zelo hitro na razpolago. A blitvo je zelo težko presaditi, saj ima izredno močne korenine. Če pa smo jo ponovno sejali v avgustu, se bo tako presajanje obneslo.
