Psi že tisočletja živijo ob ljudeh, a njihovo vedenje še vedno pogosto napačno razumemo. Čeprav ne govorijo našega jezika, komunicirajo z gibi, pogledi, zvoki in navadami, ki veliko povedo o njihovem počutju.
Dolgi, mirni pogledi med psom in lastnikom kažejo na zaupanje in povezanost. Tudi spremljanje lastnika po stanovanju, celo v kopalnico, izvira iz pasje potrebe po bližini, saj so psi družabne živali. Renčanje pa ne pomeni vedno agresije — pogosto opozarja na nelagodje, strah ali negotovost, zato je pomembno, da lastnik ostane miren.
Nekatera prikupna vedenja imajo globlji pomen. Nagibanje glave psu pomaga bolje zaznati zvoke, sedenje na lastnikovih stopalih kaže željo po bližini, kopanje lukenj pa je povezano z nagonom ali uravnavanjem telesne temperature. Prekomerno lizanje in vlečenje zadnjice po tleh lahko opozarjata na stres ali zdravstvene težave, zato ju ne smemo prezreti.
Psi naklonjenost izražajo s prinašanjem predmetov, naslanjanjem na človeka ali polaganjem šape na roko. Razumejo več, kot si pogosto mislimo: prepoznajo besede, ton glasu in si zapomnijo prijetne ali neprijetne izkušnje. Ob tem tudi sami doživljajo žalost, frustracijo in osamljenost, zato dolgotrajna samota lahko vodi v apatijo ali destruktivno vedenje.
Lastniki morajo biti pozorni tudi na nevarnosti iz domače kuhinje, predvsem na čokolado, ki vsebuje za pse nevaren teobromin. Strokovnjaki svetujejo, naj skrbniki redno spremljajo spremembe v vedenju psa, saj so nenavadne navade pogosto njegov edini način sporočanja, da nekaj potrebuje ali da nekaj ni v redu.
