Fasada poskrbi za estetski videz hiše. To ni edina njena vloga. Poleg tega omogoča prijetno bivanje s tem, ko poleti preprečuje segrevanje in pozimi toplotne izgube. Kdaj se bomo lotili njene izdelave, ni vseeno. Pomlad in jesen sta načeloma najbolj ugodna letna časa za izdelavo fasade. Takrat temperature običajno niso ne previsoke in ne prenizke. Blaž Marušič z JUB Design Studia pojasni, da fasade vgrajujemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, s tem, da se delo izvaja le v primernih vremenskih razmerah. In sicer, ko temperatura zraka in zidne podlage niso nižje od +5 stopinj Celzija in ne višja od +35 stopinj Celzija, relativna vlažnost zraka do 80 odstotkov ter veter s hitrostjo do 30 km/h. V tem območju mikroklimatskih pogojev materiali optimalno dosegajo vse zahtevane karakteristike, lahek nanos in glajenje, tvorbo ustrezne strukture in filma ter hitro odpornost na padavinsko vodo.
Kdaj temperature niso ustrezne
Uporaba zimskih materialov le pogojno
Trendi na področju fasad
Kam gredo trendi na področju fasad, v podjetju Baumitu Gradbeni materiali odgovarjajo, da predvsem v večjo izolativnost fasadnih sistemov. Petnajst centimetrov izolacije je v današnjem času že standard, pogosto se investitorji odločajo tudi za večje debeline. V to smer gredo še državne spodbude pri toplotnih prenovah obstoječih objektov. V zadnjih času se zato iščejo vedno bolj izolativni materiali, kjer enako izolativnost dosežemo z manjšo debelino. Vendar najbolj ekonomična izolacija še vedno ostaja ekspandirani polistiren EPS-F (»stiropor«). Z izolacijo iz EPS-F se v Evropi in pri nas še vedno izdela velika večina fasad, veliko manj s kameno volno, ostale vrste izolacij pa so v celotnem deležu izolativnih fasad zanemarljive. Razmerje cena/izolativnost torej ostaja na strani EPS-F in tako bo tudi v prihodnje. Po njihovem se bo verjetno občutno povečal delež sivo srebrnih izolacijskih plošč iz EPS-F, ki so približno 20 odstotkov bolj izolativne od belih in cenovno tudi primerljive.
Upoštevajmo navodila
Umazano bela, siva, zemeljski odtenki
Slovenci radi odenemo hiše v barve, kot pravi Blaž Marušič iz JUB Design Studia, v nežne, pastelne zemeljske odtenke barv, v tako imenovane »off white« barve (belo z različnimi pridihi nežnih nians, krem bela, umazano bela) ter v sivo. Vsi zelo izraziti odtenki, kot so rdeča, zelena, modra in vijolična, veljajo za neprimerne in največkrat kazijo podobo javnega prostora.
