Bjorn Lomborg, direktor Centra za soglasja in gostujoči profesor na poslovni šoli v Köbenhavnu, Project Syndicat
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗"Tako je videti globalno segrevanje," so ugotavljali voditelji televizije CNN, ko so poročali o uničujočem orkanu Harveyju. Teden dni pozneje so mediji in politiki enako rekli za orkan Irmo. Prehitevanje pri povezovanju naravnih katastrof s podnebnimi spremembami je nevarno. Usmerja nas namreč k politikam, ki bodo imele pri preprečevanju prihodnjih opustošenj le majhen učinek ali pa sploh nobenega. Mnenje znanosti je jasno, vendar ima tudi veliko odtenkov: zaradi podnebnih sprememb bodo nekateri ekstremni vremenski pojavi še hujši, medtem ko bodo drugi milejši.
Vladimir Jankovic in David Schultz, znanstvenika z Univerze v Manchestru, v svoji odlični analizi, katere izsledki so bili objavljeni v strokovni reviji Weather, Climate and Society, navajata sklepe iz poročila medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) ter ugotavljata, da "se vsi skrajni vremenski pojavi ne bodo spremenili, hkrati pa nekaterih sprememb, tudi če se bodo zgodile, sploh ne bo mogoče zaznati." Po mnenju raziskovalcev pomeni izjava, da podnebne spremembe prinašajo še bolj ekstremno vreme, pretirano poenostavitev, če že ne napačnega opisa dejanskega stanja znanosti. Na splošno se bodo zaradi globalnega segrevanja povišale temperature zraka, zlasti pozimi, ponoči in v mrzlih krajih. Suša je ena od naravnih katastrof, ki povzročijo največ škode, toda obsežna raziskava, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da je bilo suš vseh kategorij po letu 1982 manj. Vročinskih valov bo sicer več, bo pa zato manj hladnih valov. Ker precej več ljudi umre zaradi skrajnega mraza kot zaradi skrajne vročine, se bo število smrtnih žrtev najverjetneje zmanjšalo.
