Poslanci so v minulem tednu z večinsko podporo sprejeli novelo zakona o izvršbi in zavarovanju. Dvanajsta sprememba in dopolnitev tega zakona, ki sta jo podprli tako koalicija kot opozicija, bo pričela veljati marca letos.
Kot je v zagovor zakonskim spremembam v procesu sprejemanja sprememb pojasnjeval minister za pravosodje Goran Klemenčič, naj bi nove rešitve prispevale k bistveno večji pravni varnosti in sorazmernosti v postopku izvršb na nepremičnine in ne nazadnje tudi premičnine. "Ko govorimo o izvršbi, imamo vedno v mislih groznega upnika, v smislu banke, javnega komunalnega sklada, močne telekomunikacijske firme. Ne želim biti populističen, toda upniki so tudi samohranilci, samostojni podjetniki, ki jih izvajalci ne plačajo, tisti, ki ne dobijo preživnin, ne morejo izterjati nekaj sto evrov iz avtorske pogodbe. Tukaj je dejansko trg dveh pravic, upnikove in dolžnikove. Odločitev, kateri nakloniti pozornost, je torej težka," razlaga Klemenčič. Kot niza minister, je bilo v lanskem letu 2531 predlogov za izvršbe na nepremičnine za dolgove do tisoč evrov. Ta številka pritrjuje tistim, ki pravijo, da imamo pri nas veliko predlogov za izvršbe na nepremičnino. A minister opozarja, da je to logično, kajti nepremičnino je težko skriti, opozarja pa, da je v praksi potem tako, da upnik pod grožnjo, da bo ostal brez svoje nepremičnine, velikokrat dolg plača. Šest nepremičnin je bilo lani takih, ki so bile prodane na podlagi predloga za izvršbo, postreže minister s podatki, torej dolžniki pod grožnjo potem večinoma najdejo drugo možnost.
Po podatkih vrhovnega
sodišča je bilo med letoma 2005 in 2015 vloženih:
7246 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev pod 100 evrov s pripadki, od tega je bila prodaja nepremičnine izvedena v 1,42 odstotka primerov,
49.566 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev od 100 do 1000 evrov s pripadki, od tega je bila prodaja nepremičnine izvedena v 1,44 odstotka primerov,
41.920 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev od 1000 do 5000 evrov s pripadki, od tega je bila prodaja nepremičnine izvedena v 2,85 odstotka primerov.
Za tiste, ki res ne morejo plačati
Novela zakona pa naj bi bila namenjena za zaščito tistih, ki dolga res ne zmorejo plačati. Tako zakon zdaj ponuja odgovor na tako imenovane socialne izvršbe, ko prihaja do deložacij zaradi nizkih zneskov, ki jih dolgujejo dolžniki. Novela določa, da morajo sodišča v takih primerih upoštevati sorazmernost, izvršba na nepremičnino je tako na vrsti kot zadnja in izredna možnost za poplačilo dolga. Sodišču je zdaj naložena obveznost, da v primeru, ko sta predmet izvršbe dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerih dolžnik živi, in je dolg očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, o postopku obvesti center za socialno delo. Ta mora po prejetem obvestilu začeti izvajati socialno pomoč.
Zakonodajne spremembe predvidevajo tudi možnost odložitve izvršbe, če obstaja realna možnost, da bo dolg poplačan. Novela prinaša tudi dodatno varovalko, da lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj se opravi izvršba na drugi nepremičnini. Drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino lahko po uradni dolžnosti določi tudi sodišče, če bo med postopkom iz evidenc, do katerih ima dostop, ali predloženih listin ugotovilo, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo terjatve.
Spremembe po obsodbi na ESČP
Vlada je spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju napovedala, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice Zoranu Vaskrsiću, ki so mu upniki za vsega 124 evrov osnovnega dolga zarubili hišo, dosodilo 85.000 evrov odškodnine. Slovenija je po ugotovitvah evropskega sodišča kršila člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine.
Možnost spletnih dražb
Novela prinaša tudi zakonsko podlago za uvedbo spletnih dražb za premičnine in nepremičnine v sodnih postopkih. Tovrstne dražbe bodo po prepričanju vlade prispevale k boljši izvedbi prodaje premičnin in nepremičnin, preprečile zlorabe, z njimi pa bo mogoče doseči tudi optimalnejšo ceno. "Z uvedbo spletne dražbe bodo zaradi prekinitve stika med dražitelji tudi zmanjšana tveganja medsebojnih dogovarjanj in izsiljevanj med ponudniki, ki so prisotna pri izvršbi na nepremičnine," je bil eden od argumentov za uveljavitev spletnih dražb.
