Miha Dajčman
Za upokojence velja, da nimajo veliko prostega časa. A če za koga, potem za Jožico Ferk to nenapisano pravilo drži. Mnogi jo vsak dan ob pol devetih dopoldan slišite, ko v Info servisu na valovih Radia Maribor vabi k aktivnostim, ki se dogajajo v občini Kungota. "Tako ljudje daleč okoli vedo, kaj se dogaja pri nas. A tako obveščanje je tudi stresno in naporno. Ob točno določenem času moraš biti doma in zbran. In še vedno se zgodi kak kiks," pravi Ferkova, vesela, da lahko poroča o dogajanju, čeprav odziv ni zmeraj tak, kot bi si želela.
Učitelji so bili aktivni v kraju
Že ko je bila zaposlena kot tajnica v Osnovni šoli Kungota, kjer je delala skoraj 22 let, je delo usklajevala z različnimi aktivnostmi v kraju. "Sodelovala sem povsod," se spominja. "Tisti, ki smo bili zaposleni v šoli, smo bili zadolženi tudi za življenje na vasi." In to se je drži še danes. Naštevanje aktivnosti, pri katerih je sodelovala ali še sodeluje, se kar ne konča: v kulturno-umetniškem društvu, kjer je deset let deloval tudi ženski pevski zbor, bila je članica Zveze prijateljev mladine, sodelovala je pri gasilcih, pri nekdanji Socialistični zvezi, še danes je aktivna pri Rdečem križu, v Turističnem društvu ... "Ne vem, ali je kakšna organizacija v Kungoti, v kateri ne bi bila prisotna." Ker ji ni vseeno, kaj se dogaja na vasi, pravi.
Bili so kot velika družina
Z zanosom govori Jožica Ferk o letih, ko so v Kungoti oživili kulturno-umetniško društvo. Deset let zapored so na oder postavili po eno dramsko delo. "Dvorana je bila vedno polna, gostovali smo, sodelovali smo na regijskem področju. Tista leta so nepozabna," se spominja, ob tem pa si otre solzo, saj jo to spomni tudi na pokojnega moža.
Takrat jih je bilo v KUD-u aktivnih skoraj štirideset. Delali so drug za drugega, tudi v težkih razmerah, razlaga. "Delali smo z velikim entuziazmom. Včasih je bilo težko, a smo se žrtvovali. Tudi do polnoči smo imeli vaje, potem pa smo še kam šli. Kot velika družina smo bili. Nam mladim so veliko pomagali učitelji. A pride obdobje, ko se iztrošiš, in prenehali smo delovati," razlaga Ferkova. Danes pogreša večje sodelovanje učiteljev v lokalni skupnosti.
Telovadba in vera za moč
Pred objektom bodo kmalu postavili še pokrito kegljišče, vso zimo so kegljači trenirali v prostoru. "Imamo moško in žensko ekipo. Pripravljamo se na ligo podravske regije. Trikrat na teden po dve uri na dan smo trenirali. Telovadimo in se sprostimo, to mi da energijo." Veliko ji pomeni tudi vera, daje ji moč: "Če te ne bi imela, mislim, da vsega tega ne bi mogla početi. Na vsakem koraku se pogovorim s Svetim duhom, kaj je prav in kaj ni." V cerkvi poje v pevskem zboru, vodi različne odbore, sodeluje v župnijskem svetu. Aktivnosti v cerkvi jo sproščajo, pove.
"Ne da mi miru, moram povedati, kaj me teži"
