Vesolje je polno skrivnosti, ki nas vedno znova opominjajo, kako malo v resnici vemo o njem. Tokrat je astronome presenetilo odkritje v ozvezdju Voznik, ki se nahaja v naši galaksiji, Rimeški cesti. Glavna zvezda te zgodbe je tako imenovana bela pritlikavka, izjemno gost ostanek zvezde, velik približno toliko kot Zemlja, a z maso, primerljivo z našim Soncem. A to ni navadna mrtva zvezda. Med svojim gibanjem skozi medzvezdni prostor ustvarja spektakularen udarni val, ki se sveti v različnih barvah in spominja na umetniško delo.
Prizor je presenetil tudi izkušene raziskovalce. Ko se zvezda premika skozi vesolje, pred seboj potiska material in ustvarja tako imenovani ločni udarni val. To si lahko najlažje predstavljamo kot val, ki nastane pred premcem ladje, ko ta reže skozi vodo. V tem primeru pa je rezultat čudovit barvni sij. Rdeča barva v tem valu predstavlja vodik, zelena dušik, modra pa kisik. Ti plini se segrejejo in zažarijo, ko hitro premikajoči se material trči v okoliški plin.
Uganka brez očitne rešitve
Čeprav so astronomi v preteklosti že opazili podobne udarne valove pri drugih belih pritlikavkah, je ta primer edinstven. Običajno takšne valove povzročajo diski plinov, ki obdajajo zvezdo, vendar ta bela pritlikavka takšnega diska nima. Kljub temu v vesolje izpušča plin, kar je za znanstvenike popolna neznanka. Raziskovalci domnevajo, da bi lahko odgovor tičal v skritem viru energije ali morda v močnih magnetnih poljih, a zaenkrat gre le za teorije.
Sistem, ki je od Zemlje oddaljen približno 730 svetlobnih let, je sestavljen iz dveh zvezd. Bela pritlikavka ima spremljevalko, rdečo pritlikavko, s katero sta gravitacijsko povezani. Krožita izjemno blizu druga druge, njuna medsebojna razdalja je primerljiva z razdaljo med Zemljo in Luno. Zaradi močne gravitacije bela pritlikavka dobesedno sesa plin s svoje spremljevalke. Vendar pa ta proces sam po sebi ne pojasni, zakaj in kako material nato odteka stran od zvezde in ustvarja udarni val, ki so ga opazili s pomočjo Zelo velikega teleskopa v Čilu.
Simone Scaringi, astrofizik z Univerze v Durhamu in soavtor študije, je poudaril, da noben znan mehanizem ne pojasni njihovih opažanj. "Oblika in dolžina strukture udarnega vala kažeta, da ta proces traja že vsaj tisoč let, kar pomeni, da ne gre za enkraten dogodek," je pojasnil Scaringi. Dodal je še, da nas takšni prizori opominjajo, da vesolje ni prazen ali statičen prostor, kot si ga včasih naivno predstavljamo, temveč je dinamično in oblikovano z energijo ter gibanjem.
