Tik ob črnogorski obali nedaleč od Budve leži slikovit otoček Sveti Stefan, ki s svojo podobo in neobičajno zgodbo hitro pritegne pozornost. Danes ga javnost pozna kot ekskluzivno in nedostopno lokacijo, a njegova preteklost skriva veliko več. Otok je prestal neverjeten razvoj – od živahne ribiške vasice in socialističnega turističnega projekta do globalnega simbola luksuza, ki danes sameva.
Nekoč je Sveti Stefan predstavljal pomembno obrambno točko. Prebivalci so na majhnem otoku zgradili trdnjavo, ki je obalo ščitila pred napadi. Sčasoma se je okoli nje razvilo naselje, kjer je v določenem obdobju živelo okoli 400 ljudi. Svoje hiše so postavili na vsakem razpoložljivem koščku skale, kar še danes ustvarja edinstveno podobo. Kot poroča hrvaški portal PunKufer, je jugoslovanska oblast po drugi svetovni vojni sprejela radikalno odločitev in otoček spremenila v turistični kompleks visoke kategorije. Prebivalci so morali spakirati svoje imetje in se preseliti na celino. Delavci so otok nato povezali s kopnim prek ozkega nasipa. Arhitekti so sledili vizionarskemu konceptu in vse nekdanje domove preuredili v hotelske sobe, s čimer so ustvarili edinstven "mesto-hotel".
Od svetovnih zvezd do strogih omejitev
V naslednjih desetletjih je Sveti Stefan postal pravi sinonim za prestiž in luksuz. Redno so ga obiskovale največje svetovne zvezde, vplivni politiki in pripadniki evropske aristokracije. Vse se je spremenilo v devetdesetih letih, ko je kompleks začel nezadržno propadati. Novo upanje je prineslo leto 2007, ko je vodenje prevzela luksuzna hotelska veriga Aman Resorts. Podjetje je izvedlo obsežno prenovo in otok ponovno spremenilo v prestižno destinacijo s petimi zvezdicami. Vendar pa so takrat uvedli pravila, ki jih niso poznali niti v času socializma. Uprava hotela je strogo omejila dostop in otok rezervirala skoraj izključno za svoje petične goste.
Spori, ki so zaprli rajska vrata
Novi udarci so sledili leta 2020 s prihodom pandemije, a težave so se nadaljevale tudi po njej. Domačini in lastniki hotela so se zapletli v oster spor glede dostopa do plaž, pri čemer je jabolko spora predvsem znamenita Kraljičina plaža. Ker vpleteni strani še vedno nista našli skupnega jezika, hotel in celoten otok ostajata zaprta za javnost, piše PunKufer.
Pristojni upajo, da bi ta prepovedani otok morda znova odprl svoja vrata že to poletje, a le, če bodo vpleteni izpolnili vse pravne in operativne pogoje. Do takrat pa ta čudovita mediteranska razglednica ostaja ograjena z verigami, obiskovalcem pa ponuja le razmislek o tanki meji med ohranjanjem kulturne dediščine in neusmiljenim komercialnim turizmom.
