Mauricio Hoyos, ki ima več kot 30 let izkušenj s preučevanjem morskih psov, je skorajda usodno srečanje doživel septembra v Kostariki. S svojo ekipo je nameščal akustične oznake na morske pse, da bi spremljali njihovo parjenje. Incident se je zgodil na globini 40 metrov, kjer je nameraval ostati največ pet minut.
Ni odplavala
"Ta velikanska samica, dolga od 3 do 3,5 metra, je plavala proti dnu in postavil sem se tako, da bi jo označil pri bazi njene hrbtne plavuti," je opisal tedne pozneje, po čudežu živ. Označil je že na stotine morskih psov, toda tokrat je bilo drugače, je povedal. "Kovinska konica jo je zbodla, in namesto da bi, kot drugi morski psi, takoj odplavala, se je obrnila in me pogledala. Videl sem njeno oko, kako me gleda in se zelo mirno obrača."
Napad je bil nenaden, tako rekoč od nikoder, je opisal za BBC. "Spustil sem glavo in začutil, kako se mi spodnja čeljust zariva v lice, zgornja pa v glavo. Bil sem tam eno sekundo, ne več, znotraj njenih čeljusti. Potem jih je enostavno znova odprla in me izpustila," je opisal
Hoyos meni, da je šlo za obrambno reakcijo samice, ne za napad. Po njegovem je bil dogodek pri otoku Cocos posledica normalnega vedenja živali, ki se počuti ogroženo.
Čeprav ga je morski pes izpustil, je bil Hoyos še vedno v smrtni nevarnosti. 29 nazobčanih zob mu je pustilo globoke rane na obrazu in glavi ter prerezalo cev, ki je dovajala kisik iz njegove potapljaške opreme. Žival mu je raztrgala tudi obrazno masko.
Krvaveč, skoraj slep in z odpovedujočo opremo je ocenil, da ima manj kot minuto, da pride na površje. Začel je plavati navzgor, zelo nadzorovano, da bi se izognil sunkovitim gibom, ki bi lahko znova pritegnili morskega psa.
Čudežno okrevanje
"Najbolj je bolel udarec. Ko me je morski pes ugriznil, žival, dolga tri metre in s takšno hitrostjo, je bilo, kot bi me zbil avto. Na čeljusti sem imel ogromno modrico. Mislil sem, da je zlomljena."
Na obali ga je pričakala ekipa reševalcev, nato pa se je zgodilo tisto, kar mnogi imenujejo čudež. Ne le, da je preživel napad in nevarno pot iz vode, nobena rana ni bila okužena. "Zdravniki so mi rekli, da je to neverjetno: napad se je zgodil 27. septembra, pot do bolnišnice je trajala 34 ur, opravili so kirurško čiščenje ran in že dva dni pozneje so razmišljali o rekonstrukcijski operaciji."
Hoyos se misli spet potopiti že 14. novembra. Pravi, da zdaj čuti še večje spoštovanje do živali, ki jih preučuje.
"Veliko ljudi misli, da bi bili oceani boljši brez morskih psov, a to govorijo le zato, ker ne razumejo ključne vloge, ki jo morski psi igrajo pri ohranjanju občutljivega ravnovesja," poudarja.
Veliki brazgotini na obrazu, podobni škrgam, pravi vojna brazgotina: "To je dokaz, da me je samica ohranila pri življenju. To mi bo omogočilo, da še naprej govorim dobro o morskih psih in se zavzemam za njihovo zaščito."
Vrnitev na otok Cocos načrtuje že v januarju in ne izključuje, da bo samico morskega psa, ki ga je ugriznila, ga držala v čeljustih, nato pa izpustila, spet srečal, saj jo je bil, tik preden ga je napadla, označil.
