V senci ikonične tragedije Titanika ostaja zgodba o njegovi mlajši, večji in domnevno varnejši sestrski ladji, ki je prav tako doživela tragičen konec. HMHS Britannic, tretja in zadnja ladja razreda Olympic družbe White Star Line, ni nikoli zaplula na komercialnih poteh, za katere je bila zgrajena. Njena usoda je bila zapečatena v vrtincu prve svetovne vojne, kjer je namesto luksuznih potnikov prevažala ranjene vojake.
Ladja je bila splovljena februarja 1914 v Belfastu, zasnovana z vsemi nauki, pridobljenimi iz katastrofe Titanika dve leti prej. Imela je okrepljene pregrade, razširjen vodotesni del in dovolj rešilnih čolnov za vse na krovu. Veljala je za vrhunec takratne ladjedelniške tehnologije in varnosti. A namesto da bi postala kraljica Atlantika, jo je zgodovina potisnila v povsem drugo vlogo.
Zgrajen za luksuz, končal v vojni vihri
Ob izbruhu prve svetovne vojne je britanska admiraliteta leta 1915 rekvirirala Britannic in ga preuredila v bolniško ladjo. Njegov trup so prebarvali v belo, dodali zeleno črto in velike rdeče križe, ki naj bi ga po mednarodnem pravu ščitili pred napadi. Opremljen je bil z operacijskimi dvoranami in več kot tisoč posteljami. Med medicinskim osebjem je bila tudi stevardesa in medicinska sestra Violet Jessop, neverjetna ženska, ki je preživela ne le potop Titanika, ampak pozneje tudi Britannica.
Usodna eksplozija in potop v 55 minutah
21. novembra 1916 je Britannic plul po Egejskem morju proti otoku Lemnos, ko je ob 8. uri in 12 minut zjutraj odjeknila silovita eksplozija na desni strani premca. Skoraj zagotovo je ladja zadela morsko mino, ki jo je nekaj dni prej postavila nemška podmornica U-73. Kljub vsem izboljšavam je bila škoda prevelika. Voda je hitro vdrla v več predelov in ladja, ki naj bi bila najvarnejša na svetu, se je začela nezadržno potapljati.
Kapitan Charles Bartlett je poskušal ladjo približati obali bližnjega otoka Kea, a mu ni uspelo. Evakuacija je bila, za razliko od Titanika, veliko bolj organizirana in uspešna. Spustili so okoli 35 rešilnih čolnov. Kljub temu se je zgodila tragedija: dva čolna sta bila spuščena prezgodaj, medtem ko so se propelerji še vedno vrteli. Posesalo ju je v vrtinec, kjer sta bila uničena skupaj s potniki. V tej nesreči je umrlo 30 ljudi, kar so bile edine smrtne žrtve potopa. Ob 9. uri in 7 minut, le 55 minut po eksploziji, je Britannic izginil pod morsko gladino.
Razbitino je leta 1975 odkril slavni raziskovalec Jacques Cousteau. Danes leži na globini 120 metrov in je zaradi svoje ohranjenosti zaščitena z grškimi zakoni. Britannic ostaja največja potopljena potniška ladja na svetu, tiha priča o tehnoloških ambicijah in brutalnosti vojne, ki je prehitela sanje o luksuznih potovanjih.
