(FOTO) Grozljiva skrivnost iz peska: DNK analiza razkrila, kaj se je zgodilo v mestu, v katerem se je ustavil čas

Znanstveniki so z analizo starodavne DNK v jordanskem mestu Jerash odkrili podrobnosti Justinijanove kuge, ki je pred stoletji pomorila milijone ljudi in močno spominja na pandemijo covida.

Strokovnjaki mesto Jerash pogosto imenujejo kar "Pompeji Bližnjega vzhoda".
Strokovnjaki mesto Jerash pogosto imenujejo kar "Pompeji Bližnjega vzhoda".
Profimedia
Datum 3. maj 2026 14:00
Čas branja 2 min

Leta 541 je Bizantinsko cesarstvo prizadela strašna bolezen, ki jo danes poznamo kot Justinijanovo kugo. Ime je dobila po takratnem bizantinskem cesarju Justinijanu I. Bolezen je v dveh stoletjih večkrat izbruhnila in nato pojenjala, v tem času pa je zaradi nje umrlo na desetine milijonov ljudi. Znanstveniki to obdobje danes obravnavajo kot prvo dokumentirano pandemijo v človeški zgodovini. Enega izmed glavnih epicentrov te kuge je predstavljalo mesto Jerash, ki so ga v antiki poznali pod imenom Gerasa. To pomembno trgovsko središče se nahaja na območju današnje Jordanije.

Znanstveniki so nedavno analizirali starodavno DNK iz tamkajšnjih množičnih grobišč, da bi bolje razumeli potek te smrtonosne bolezni, poroča hrvaški Jutarnji list. Raziskovalci ugotavljajo, da valovi Justinijanove kuge in njeni vplivi na prebivalstvo presenetljivo spominjajo na nedavno pandemijo covida.

(FOTO) Grozljiva skrivnost iz peska: DNK analiza razkrila, kaj se je zgodilo v mestu, v katerem se je ustavil čas
Profimedia

"Pompeji Bližnjega vzhoda"

Strokovnjaki mesto Jerash pogosto imenujejo kar "Pompeji Bližnjega vzhoda". Pesek je namreč mesto prekrival in skrival več stoletij, dokler ga leta 1806 ni odkril nemški raziskovalec Ulrich Jasper Seetzen. Arheologi so prva izkopavanja začeli leta 1925 in delo na terenu nadaljujejo še danes.

(FOTO) Grozljiva skrivnost iz peska: DNK analiza razkrila, kaj se je zgodilo v mestu, v katerem se je ustavil čas
Profimedia

V zadnjih letih so raziskovalci v raziskave vključili napredne metode analize starodavne DNK. Na ta način so pridobili ključne podatke o bolezni, ki je cvetoče trgovsko središče spremenila v ogromno množično grobišče. Preučevanje teh ostankov znanstvenikom omogoča vpogled v življenja ljudi, ki jih je kuga nenadoma ustavila. Strokovnjaki upajo, da bodo z nadaljnjimi raziskavami genetskega materiala še natančneje določili, kako se je bolezen širila po starodavnem svetu in kakšne dolgoročne posledice je pustila na takratni družbi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste v naravi že srečali strupeno kačo?
Da, že večkrat.
38%
54 glasov
Da, enkrat.
13%
18 glasov
Morda, pa tega niti ne vem.
25%
36 glasov
Ne, nikoli.
24%
35 glasov
Skupaj glasov: 143
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.