Tretjič je Festival Lent, drugič v devetdnevni izvedbi, potekal brez plavajočega odra na Dravi. Nostalgično ga pred festivalom, med njim in po njem omenjajo sponzorji, gostinci, nastopajoči, obiskovalci in župan, ki z ekipo pogleduje tudi k lokalnim volitvam, katerih pomembna tema je prihodnost celotnega Lenta, ne zgolj festivala. Še preden se je festival, težek 1,1 milijona evrov, za katerega je letos občina prispevala 300 tisoč evrov, sploh začel, je Andrej Fištravec na strehi glavnega sponzorja Nove KBM predvsem govoril o 26. festivalu in novem stalnem odru na Dravi. O 25. Lentu s(m)o razmišljali v Večeru v javni razpravi. Lent je - tudi zaradi občinskih sredstev - "naš" in zato tudi sliši toliko raznolikih mnenj.
Med nostalgijo in skominami je Festival Lent vmes, ko se ni mogel zgolj ozirati in opirati na stare čase, postal bolj Festival Maribor (pa ne tisti, ki ga mesto gosti jeseni). Mnenja o tem, kam festival spada, ob reko ali po celem mestu, so precej diametralna: z zadovoljstvom o Mestnem parku in manjših prizoriščih govorijo producenti in obiskovalci teh odrov, precej manj pa tisti, ki živijo na promenadi in od nje.
Komedije prodajna uspešnica
Art kamp je postal uspešn(ic)a in (po)letna zgodba zase, skoraj festival znotraj festivala. Ker so komedije postale (prodajna) uspešnica, ki jo Narodni dom sicer goji vse leto, sta na voljo kar dva odra za smeha željne. Ker so bili after partyji tako kultni v minoritski cerkvi, da se jih ni dalo obuditi niti v Starem radiu, so zdaj na voljo vsaj tri uradne lokacije (in še nekaj neuradnih). Toda ko gre za to-moraš-doživeti adute, se (pre)večkrat uporablja preteklik, tako pri obiskovalcih kot organizatorjih.
Programsko prekrivanje
Lent se, kot poudarja Vladimir Rukavina, direktor festivala, drži osnovne logike za vsakega oziroma vsako družino nekaj, toda kljub temu obisk na nekaterih odrih vsaj stagnira, če ne celo pada, še zlasti na tradicionalnih, kot sta Glavni in Večerov oder, svojo zgodbo še išče Jurčkov oder. Brez večjega dotoka tujih in novih obiskovalcev se Lent zlasti med tednom bori za omejen, lokalni krog ljudi, čeravno z raznolikim, kvalitetnim in izbranim programom.
Zakaj niso kupili vstopnice
Pred začetkom festivala smo se vprašali, kakšen je Festival Lent. Vzemimo tokrat za primer Tomaža Gajšta, letnik 1985, ki je z Lentom odraščal, postal spoštovan in prepoznaven glasbenik, se preselil v Ljubljano in igral na praktično vseh odrih ter se na Lent rad vrne. Dovolj rad, da je v ponedeljek v Wetrinskem začel na trobenti ob pol enih in žingal do zgodnjih jutranjih ur. "V zadnjih petnajstih letih sem igral na vseh odrih - s Poštno in parkom vred - razen na Jurčkovem. Razlika? Pred desetimi leti si imel občutek, da je Lent - Lent, da si šel dol, ne glede na to, kateri dan v tednu je bil," pravi Gajšt.
Festival je (p)ostal priložnost, da sreča tiste, ki jih med letom ne more, in prav festival je tisti, kjer se najdejo. "Igral sem lahko z glasbeniki, s katerim sicer najbrž nikoli ne bi. Drži pa, da se je mogoče malo izgubil tisti naboj festivala, kar razumem. Slabo najbrž je, če si mora ekipa vedno nekaj novega izmisliti." Dolgoročno, pomembno, a neodgovorjeno vprašanje glede festivala pa je, kje so 25. Lent preživeli naslednji gajšti. In zakaj (ni)so kupili vstopnico.
