Življenje brez elektrike je za sodobnega človeka nepredstavljivo. V Sloveniji gospodinjstva porabijo približno četrtino celotne končne porabe električne energije. Povprečno gospodinjstvo naj bi po statističnih podatkih na leto porabilo okoli 4000 kilovatnih ur električne energije, gospodinjstva, ki so pri porabi električne energije zelo varčna, pa naj bi uspela to povprečno porabo oklestiti tudi za 900 kilovatnih ur. Obračanje k obnovljivim virom električne energije je zato smotrna odločitev in rešitev, ki jo tudi ob izdatnih spodbudah države - uporablja vse več slovenskih gospodinjstev. Številni se odločajo za izkoriščanje sončne energije, ki je pravzaprav neomejena, okolju prijazna in če odštejemo stroške investicije v sistem in njegovo vzdrževanje, tudi brezplačna. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko že z gradnjo sončne elektrarne z močjo 1kWp emisije CO2 znižamo za okoli 500 kg.
Da boste sonce izkoristili optimalno
Pred investicijo je prvo pomembno vprašanje, ali moja hiša ali kakšen drug objekt, na katerega bi želeli namestiti sončno elektrarno, stoji na območju, kjer bo njeno delovanje učinkovito. Strokovnjaki ocenjujejo, da je povprečno sončno obsevanje na površinsko enoto v Sloveniji približno 1242 kWh/m2. Letni energijski donos pri povprečnem letnem sončnem obsevanju pa od okoli 950 kWh/kWp za slabše lege in do 1150 kWh/kWp za odlične lege. Pri načrtovanju sončne elektrarne je treba biti glede sončnega obsevanja glede na lego objekta natančen in previden, svetujejo strokovnjaki, sicer se vam lahko zgodi, da bo predvidena količina pridobljene energije veliko preoptimistična.
Vžig posledica neustrezne montaže
Primož Tručl, direktor podjetja Enerson in predsednik Združenja slovenske fotovoltaike, na vprašanje kaj sploh moramo narediti sami, če želimo na strehi fotovoltaiko, odgovori: "Ne dosti, potrebno je le najti ustreznega, zaupanja vrednega ponudnika in z njim skleniti pogodbo za postavitev elektrarne na ključ. Ta mora vsebovati poleg same postavitve tudi vse postopke za urejanje papirjev in dovoljenj za pridobitev soglasja za priključitev elektrarne in priklop na elektrodistribucijsko omrežje."
Marsikoga skrbi, da bi sončna elektrarna na njegovi strehi povzročila škodo. A temu ni povsem tako, pravi Tručl. "Sončna elektrarna nič ne seva in na zdravje nima nobenih škodljivih vplivov, seveda pa se tako kot z vsako stvarjo tudi z elektrarno lahko zgodi kaj nepredvidljivega, zato mora biti vsaka elektrarna izvedena tehnično pravilno in varno. Hkrati pa svetujem tudi zavarovanje, saj lahko elektrarna zgori tudi, če je vzrok požar, ki je izbruhnil pri sosedih. Skratka, zgori lahko tudi tehnično brezhibna elektrarna. Zavarovanje krije tudi uničenje modulov pred točo, vendar so tovrstne škode zelo redke, saj so moduli narejeni tako, da prenesejo velike obremenitve, torej tudi točo."
Od osem do deset let
Veliko, ki se jih poigrava z mislijo o investiciji v sončno elektrarno, tudi zanima kdaj se investicija povrne in od česa je to odvisno. Po besedah Primoža Tručla iz podjetja Enerson se iInvesticija povrne v roku osem do deset let. "Rentabilnost investicije pa je odvisna predvsem od redne skrbi za elektrarno, pravilnega vzdrževanja, pa tudi letnega čiščenja modulov na strehi."
Vračilna doba je odvisna od postavitve objekta in velikosti elektrarne, giblje se okrog desetih let, razloži mag. Aleksander Salkič iz Petrola. Pri Gen-I pa pojasnijo, da vračilna doba investicije v lastno elektrarno v povprečju znaša okrog 12 let, s pridobitvijo nepovratne finančne spodbude oz. subvencije Eko sklada pa se investicija lahko povrne tudi v desetih letih. Na vprašanje, koliko nas bo sončna elektrarna na leto stala, pri Gen-I odgovarjajo: "Ogovoriti na to vprašanje je težko, saj je vsaka elektrarna specifična, individualno prilagojena lastnostim strehe, lokacije objekta in energetskih potreb gospodinjstva. Po izgradnji domače elektrarne bodo mesečni stroški za elektriko bistveno nižji in pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu bodo znašali približno 25 odstotkov običajnih stroškov." Pri Petrolu ocenjujejo, da se strošek investicije giblje med 1000 in 1500 EUR na kW sončne elektrarne, odvisno od izbrane opreme ter postavitve na posameznem objektu. K temu je treba prišteti še strošek za vzdrževanje. "Servisi se na trgu gibljejo od 300 do 500 evrov," povedo pri Petrolu.
Marsikaj je odvisno tudi od strehe
Moduli ne smejo biti v senci, to velja tudi za primere, ko bi jih osenčili dimniki, zračniki, drevesa ali kaj podobnega. Najprimernejša streha je po izračunih strokovnjakov tista, ki je orientirana na jug, jugovzhod ali jugozahod in ima naklon med 20 in 60 stopinj. Najoptimalnejša naj bi bila kombinacija orientacije na jug in strešnega naklona med 30 in 35 stopinj. Pri večjem ali manjšem kotnem naklonu predvidevajo izgube v višini pet odstotkov, v primeru postavitve fasadnega sistema z vertikalno postavitvijo pa so izgube še večje. Vseeno pa strokovnjaki še dodajajo, da obstajajo vse bolj inovativne rešitve tudi za manj običajne naklone streh, tudi za povsem ravne strehe. Fotovoltaični moduli se pojavljajo tudi kot strehe nadstreškov. Kot pravijo v podjetju Moja elektrarna, Enertec, gre za solarne panele v stekleni izvedbi. Zagotavljajo do 30 % večji izplen na isto površino, saj generirajo energijo tudi iz spodnje strani modula. Steklo prepušča dovolj dnevne svetlobe, same celice pa zagotovijo senčenje in zaščito pred soncem.
Tveganj skoraj ni
O možnih tveganjih Primož Tručl iz podjetja Enerson razmišlja takole: "Tveganje pri sončni elektrarni je prej manjše kot večje, če držijo napovedi, da bo elektrika zaradi nujnosti financiranja prehoda na nove infrastrukturne tehnologije in razpršene vire vse dražja."
Pri Petrolu kot tveganje izpostavijo zgolj zaplete glede postavitve. "V izjemno redkih primerih se zgodi, da postavitev oziroma priklop ni možen, zaradi tehničnih omejitev omrežja." Da do zapletov ne bi prišlo pri Gen-I stranki svetujejo pri izbiri elektrarne ustrezne velikosti, ki bo zadoščala njenim potrebam po električni energiji in vrsti strehe. "Ob nespremenjenih potrebah gospodinjstva po električni energiji in pravilnem dimenzioniranju ter strokovni izvedbi naj bi sončna elektrarna proizvedla ravno prav električne energije za pokrivanje lastnih potreb. Če pa se potrebe po energiji povečajo npr. zaradi nakupa električnega avtomobila ali naknadne vgradnje toplotne črpalke, potem je seveda ob tej odločitvi smislno istočasno razmisliti tudi o povečanju kapacitet elektrarne."
Če se elektrika podraži ...
Vsekakor večji interes po sončnih elektrarnah pri nas lahko pripišemo tudi dejstvo, da se utegne električna energija v prihodnje podražiti. "Tudi navedeno dejstvo je eden od ključnih vzrokov za odločitev za lastno fotovoltaiko, saj bomo lahko imeli na ta način boljšo kontrolo nad stroški za energijo, ki bodo v relativnem deležu družinskega proračuna pridobivali na teži in pomembnosti," razmišlja primož Tručl. Prehod v nizkoogljično družbo bo pomenil v prihodnjih od 20 do 30 letih bistveno povečanje končnih cen električne energije, je povedal Aleksander Mervar 25. aprila na konferenci Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo. Pri Gen-I ocenjujejo, da se sončna elektrarna za pokrivanje lastnih potreb po energiji splača že zdaj, bi se pa v primeru morebitnih podražitev elektrike smiselnost investicije še bolj poznala pri mesečnih prihrankih na računih za elektriko. Kljub večjemu interesu, pa je po ocenah Primoža Tručla država s subvencijami zelo skopa in jih praktično ne daje: "Omogoča pa majhnim gospodinjskim uporabnikom zagotovljen prevzem proizvedene elektrike, ugoden način priklopa na omrežje in letno izravnavo proizvodnje in porabe (sistem samooskrbe oz. net-meteringa), kar je ključno za rentabilnost investicije." Mag. Aleksander Salkič pa je mnenja, da je trenutna shema začrtana veliko bolj pravilno kot tista iz leta 2009. "Za samooskrbo je subvencija namenjena izgradnji in znaša 180 EUR na kW sončne elektrarne. Za večje elektrarne pa se lahko prijavimo na razpise, na katerih izrazimo željo kakšno spodbudo bi želeli. Sama spodbuda je zelo natančno odrejena in ne dovoli večjega donosa na leto kot 7 odstotkov."
