Ekstremisti hočejo doseči normalni del prebivalstva. In uspeva jim

Ubijanje ljudi v imenu sovraštva, skrajnih ideologij ali religij je zaznamovalo zadnji teden in pol. Raziskovalka Julia Ebner, avtorica knjige Bes, ki bo izšla septembra, opisuje zloveščo spiralo, ki jo ustvarja črno-beli pogled na svet. Pripoveduje tudi o vlogi (alternativnih) družbenih omrežij v tem.

Julia Ebner, raziskovalka desnega in islamskega ekstremizma: "Desni skrajneži širijo vero, da so muslimani v vojni z Zahodom, islamistični skrajneži pa verjamejo, da je Zahod v vojni z Islamom." 
Julia Ebner, raziskovalka desnega in islamskega ekstremizma: "Desni skrajneži širijo vero, da so muslimani v vojni z Zahodom, islamistični skrajneži pa verjamejo, da je Zahod v vojni z Islamom." 
Osebni Arhiv
Datum 20. avgust 2017 20:12
Čas branja 4 min

Julia Ebner dela na londonskem Inštitutu za strateški dialog, kjer raziskujejo načine, kako opolnomočiti družbe proti ekstremizmu. Avstrijska raziskovalka je letos predstavila poročilo o ekstremizmu skrajne desnice britanskemu parlamentu, dve leti je delala za Quilliam, organizacijo za boj proti ekstremizmom. Septembra bo izšla njena knjiga Bes: začaran krog islamističnega in skrajno desničarskega ekstremizma (The Rage: Vicious Circle of Islamist and Far-Right Extremism). Z njo smo se pogovarjali po shodu skrajne desnice v ZDA in tik pred napadom skrajnih islamistov v Barceloni.

Različne skupine skrajne desnice so se v Charlottesvilu zbrale pod sloganom 'Združimo desnico'. Jim je to uspelo, so močnejši?
"Da, bili so uspešni. In skrajna desnica, tako v Ameriki kot v Evropi, je vse močnejša. To je problem. Na to vpliva tako vzpon populističnih skrajno desnih politikov kot vse večja povezanost skrajno desnih skupin prek spleta. Uspeli so razširiti prostore, kjer njihova sporočila odmevajo, hkrati se vse uspešneje organizirajo. Nekoč zelo obrobne in majhne skupine so postale zares močne na spletu, saj lahko pridobijo podporo s celega sveta in od različnih internetnih skupnosti.
Pred shodom v Charlottesvillu smo spremljali poskus organizatorjev, kako strateško izrabiti in si prisvojiti nezadovoljstvo ter jezo različnih skupin. Od prebivalcev južnoameriških zveznih držav, ki so bili jezni zaradi napovedi o umiku spomenikov, ki slavijo čas sužnjelastništva, do tistih, jeznih zaradi ukrepov elit in oblasti, ki jih razumejo kot omejevanje njihove pravice do svobode govora. Nagovarjali pa so tudi vse, ki jih skrbi priseljevanje, to, čemur pravijo 'beli genocid'. Na en dogodek so uspeli pritegniti različne skupine in v tem je nevarnost. Charlottesville je bil prelomnica."

Zakaj?
"Povezovanje na spletu se dogaja že dolgo. To smo opazili in spremljamo. Tokrat pa jim je prvič uspelo, da so se ljudje zbrali tudi na resničnem dogodku."

Petkov protest v Barceloni proti islamofobiji in IS, dan potem, ko je kombi z napadalcem IS zapeljal v skupino ljudi. Sporočilo na plakatu opozarja: "Tvoje sovraštvo je terorizem." 
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi morala Slovenija izboljšati odnose z Izraelom?
Da, to je nujno!
15%
86 glasov
Seveda, ko ne bo več na oblasti Benjamin Netanjahu.
7%
40 glasov
Šele takrat, ko Izrael ne bo več sprožal konfliktov v regiji.
34%
189 glasov
Ne, Izrael si tega ne zasluži.
38%
210 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
33 glasov
Skupaj glasov: 558