Julia Ebner dela na londonskem Inštitutu za strateški dialog, kjer raziskujejo načine, kako opolnomočiti družbe proti ekstremizmu. Avstrijska raziskovalka je letos predstavila poročilo o ekstremizmu skrajne desnice britanskemu parlamentu, dve leti je delala za Quilliam, organizacijo za boj proti ekstremizmom. Septembra bo izšla njena knjiga Bes: začaran krog islamističnega in skrajno desničarskega ekstremizma (The Rage: Vicious Circle of Islamist and Far-Right Extremism). Z njo smo se pogovarjali po shodu skrajne desnice v ZDA in tik pred napadom skrajnih islamistov v Barceloni.
Različne skupine skrajne desnice so se v Charlottesvilu zbrale pod sloganom 'Združimo desnico'. Jim je to uspelo, so močnejši?
"Da, bili so uspešni. In skrajna desnica, tako v Ameriki kot v Evropi, je vse močnejša. To je problem. Na to vpliva tako vzpon populističnih skrajno desnih politikov kot vse večja povezanost skrajno desnih skupin prek spleta. Uspeli so razširiti prostore, kjer njihova sporočila odmevajo, hkrati se vse uspešneje organizirajo. Nekoč zelo obrobne in majhne skupine so postale zares močne na spletu, saj lahko pridobijo podporo s celega sveta in od različnih internetnih skupnosti.
Pred shodom v Charlottesvillu smo spremljali poskus organizatorjev, kako strateško izrabiti in si prisvojiti nezadovoljstvo ter jezo različnih skupin. Od prebivalcev južnoameriških zveznih držav, ki so bili jezni zaradi napovedi o umiku spomenikov, ki slavijo čas sužnjelastništva, do tistih, jeznih zaradi ukrepov elit in oblasti, ki jih razumejo kot omejevanje njihove pravice do svobode govora. Nagovarjali pa so tudi vse, ki jih skrbi priseljevanje, to, čemur pravijo 'beli genocid'. Na en dogodek so uspeli pritegniti različne skupine in v tem je nevarnost. Charlottesville je bil prelomnica."
Zakaj?
"Povezovanje na spletu se dogaja že dolgo. To smo opazili in spremljamo. Tokrat pa jim je prvič uspelo, da so se ljudje zbrali tudi na resničnem dogodku."
Donacije za izstop iz skupin
Med vikendom se je v Berlinu na komemorativni procesiji v spomin na nacističnega zločinca Rudolfa Hessa zbralo več sto neonacistov. Po poročanju nemških medijev jih je pričakala številnejša skupina antifašističnih protestnikov, ki je zablokirala ulico in tako poskrbela, da se je neonacistični shod končal prej, kot je bilo načrtovano. Na ulicah je bilo tudi okoli tisoč policistov, ki so neonacistom že vnaprej omejili traso demonstracij, določili vzklike in pozdrave, ki niso bili dovoljeni, ter omejili njihovo zvočno glasnost in pripomočke, ki so jih lahko prinesli na shod.
Neonacistični shodi v spomin na Hessa so bili pred tem redno v mestu Wunsiedel, kjer so Hessa prvotno pokopali. Leta 2014 so tamkajšnji nasprotniki neonacizma zato organizirali akcijo Desno proti desničarjem (Rechts gegen Rechts). Lokalni poslovneži in obrtniki so se zavezali, da so za vsak meter pohoda, ki so ga opravili neonacisti, donirali 10 evrov programu, ki pomaga ljudem izstopiti iz skrajno desničarskih skupin.
S konfeti in klovnovskimi nosovi proti skrajnim desničarjem
V soboto so protestniki zasedli ulice v ameriških mestih – največje demonstracije so bile v Bostonu, kjer se je zbralo okoli 40.000 protestnikov v odgovor na napovedani desničarski shod "za svobodo izražanja". Na koncu se je tega udeležilo le nekaj ducatov ljudi, ki so jih nato policisti v svojih vozilih odpeljali iz parka. Protesti proti rasizmu, fašizmu in belemu supremacizmu so potekali med drugim tudi v Portlandu, Dallasu, Austinu, Atlanti in New Orleansu.
Leta 2012 pa so v mestu Charlotte v Severni Karolini neonaciste v znak "bele moči" pričakali z belo moko, predvsem pa z barvami, so spomnili v preteklih dneh v The New York Timesu. Lokalni protestniki proti belim supremacistom so si nadeli velike rdeče nosove in mavrično pisane lasulje. Sporočilo je bilo: "Mi smo oblečeni v klovne, vi pa ste tisti, ki izgledate čudno." Težko je delovati "kul", če napenjaš mišice sovraštva in mrko gledaš v klovne, je bilo simpatično spoznanje, ena od udeleženk pa je tedaj tudi pojasnila, da so skrajni desničarji tisti, ki si želijo nasilja – oni so bili razpoloženi tako, da jim niso bili pripravljeni dati nič, še najmanj pa tisto, kar bi želeli.
Skrajni islamisti in skrajni desničarji so kot argument za novačenje novih članov uporabili dejstvo, da obstajajo drugi.
