Pozabite skrbi, uživajte ob žogi. Klasični otvoritveni vzklik bo treba prilagoditi. Evropsko prvenstvo v nogometu bo že na osrednji oder postavilo žogo, skrbi pa bodo ostale. Ne le navijaški pomisleki, ali bodo trenja v garderobi supernadarjeno generacijo Francije, prvo favoritinjo turnirja, stala naslova, ali Portugalska s pet let starejšim velezvezdnikom Ronaldom lahko ponovi triumf z zadnjega Eura in ali lahko mlade angleške zvezde prvič v zgodovini s pokalom nagradijo domovino najpriljubljenejšega športa, tudi precej resnejši dvomi bodo spremljali mesec žoganja od Bakuja do Seville, od Glasgowa prek Sankt Peterburga do Rima.
Že v osnovi je bila ideja nekdanjega predsednika evropske nogometne zveze Uefe Michela Platinija o panevropskem prvenstvu, ki bi s športom povezalo 12 mest iz prav toliko držav, velik eksperiment, zdaj, ko je od prvotne zasnove ostalo bolj ali manj le ime, pa se arene spreminjajo v laboratorij. V vlogi zajčkov v poskusu, ki naj bi dokazal, da je Evropa že pripravljena na vsaj približek življenja v pred koronadobo običajnih tirnicah, bodo nogometaši, trenerji, funkcionarji in predvsem navijači z vseh koncev in krajev.
Še preden se je prav začela, se je zgodba o Euru spremenila v dolg seznam prilagoditev. Pred štirimi leti je Uefa s seznama gostiteljev prečrtala Bruselj, od gostiteljstva sta se letos, ker zaradi koronaomejitev nista mogla obljubiti vsaj delno napolnjenih tribun, poslovila še Bilbao in Dublin, s klopi pa sta v enajsterico vskočila Sevilla in Sankt Peterburg. Vse prej kot brezskrbna romanja po kontinentu čakajo nogometaše do 11. julija, ko bo London gostil veliki finale. Nezaželen gost še ne namerava domov. Covid-19 je v karanteno poslal Španca Sergia Busquetsa, še pred otvoritveno tekmo pa se je turnir končal za Rusa Andreja Mostovoja.
Logistična nočna mora, (ne)prepustni mehurčki, lokalne posebnosti v državah gostiteljicah … Če vsemu skupaj dodamo še politično-ozemeljske spore, ki so Uefo že prignali do tega, da je po ruskih protestih od Ukrajine zahtevala umik političnega slogana Slava junakom z dresov, in v obe skrajnosti razdeljene reakcije na vsako gesto športnikov, ki vsaj malo zadiši po političnem aktivizmu, v receptu za katastrofo ne manjka več dosti sestavin.
Uefa ne bo prvič pod drobnogledom. Da so med lanskim v mehurček zaprtim zaključnim turnirjem lige prvakov vsi čakali na njeno napako, je besede neimenovanega šefa ene od čezatlantskih profesionalnih lig pred časom povzel predsednik Aleksander Čeferin. Zdaj ne bo nič drugače. Generalke z državnimi prvenstvi, ligo prvakov, evropsko ligo in nazadnje še z Eurom do 21 let, ki sta ga pripravili Slovenija in Madžarska, so uspele, a v leto 2021 preloženi Euro 2020 bo za evropsko nogometno družino zagotovo največja preizkušnja doslej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
