Edward Clug: Sem del te druščine, ne pa tega sveta

Ko sem mesec dni pred podelitvijo videl seznam nominirancev, sem vedel, da bo lepo biti del te družbe - v prepričanju, da ne bom nagrajen, kar se je tudi izkazalo. (Smeh.) Prestižna nagrada narekuje prestižni dogodek in Rusi so ga priredili do ekstravagantne razsežnosti, še posebej, ker je bila letos 25-letnica nagrade Benois de la danse. Pred mano so se sprehajale ikone baleta 20. stoletja, sedel sem skupaj z njimi. Nekateri od njih so celo poznali moje delo, to me je presenetilo in mi hkrati laskalo. Pričakovano je nagrado za naj koreografa dobila Crystal Pite."

Vse skupaj je elitno, a hkrati površno

Kako je bilo v Bolšoj teatru, prestolnici baleta? Zvezdniški status v baletu je tam močno ukoreninjen, v Rusiji je balet del narodnega ponosa.
"Žirija vidi predstave samo v največjih evropskih in svetovnih prestolnicah. Samo zato, ker delam s skupinami od tam, sem prišel do nominacije. Spali smo v zgodovinskem hotelu Metropol, sredi Moskve. Do mene je na zajtrku pristopila bivša direktorica pariške opere Brigitte Lèfevre in se mi predstavila. Sem ji rekel, da sva se že spoznala pred dvema letoma, prav tako v Moskvi ob neki drugi priložnosti. Aja, se spomnim, mi je odgovorila. Bila je tudi članica žirije. Potem se srečava spet naslednji dan in se mi spet predstavi. To je bilo tako smešno. Kako je vse skupaj elitno, a hkrati površno. Dajo ti občutek, da živijo v nekem balončku. Še pred odhodom sem poudaril, da sem del te druščine, zagotovo pa nisem del tega sveta. Želim si ostati pristen v svojem prepričanju v to, kar sem in kaj delam, in tudi z občutkom, ki ga nujno potrebujem - da se nenehno razvijam, da sem sredi potovanja in da nisem prispel nikamor, ker končnih postaj ni. Ta nominacija je ena od postaj na tej poti, daje ti potrditev, samozaupanje, malce ti poboža ego in dvigne samozavest. Potrebuješ pristni odnos do samega sebe in željo, da boš nekaj novega ustvarjal. Zato se ne počutim nič kaj drugače kot prej."
Vsi iz mariborskega ansambla, ki ste ga tako zaznamovali, so držali pesti za vas. Baje je z vami prijetno delati, ker da ste drzni, kreativni, predani in profesionalni, znate prisluhniti, motivirati in se tudi opravičiti.
"Največji dosežek v profesionalnem smislu je, da zaznavaš napačne odločitve, ki so ali v vodenju ansambla ali v odnosih med ljudmi. S tem se moraš takoj soočiti, tudi če je težko, iti preko tega, se sprijazniti in takoj ukrepati. Pipo pa pustiš odprto, da skozi teče - in upaš, da se ne bo nikoli izpraznilo."

Nikoli si nisem želel biti najboljši v nečem, tudi zdaj ne

Superintendant gledališča Fondazione Teatro Lirico Giuseppe Verdi iz Trsta Stefano Pacce je v Mariboru na predstavitvi nove sezone dejal, da ste "eden najpomembnejših koreografov svoje generacije na svetu".
"Prijetno je slišati, če se lepo govori o tebi. O tej nominaciji so mediji ogromno poročali, če sem iskren, zdelo se mi je, da celo preveč. Oče mi je v zadnjem delu življenja konstantno ponavljal, da bom najboljši koreograf na svetu. Sem ga zmeraj potrepljal, ja, lepa želja, ampak jaz sem zadovoljen s tem, kar sem. Oče nas je zapustil pred sedmimi leti, takrat sem bil na začetku mednarodne kariere. Če se ozrem nazaj, zadovoljen sem bil v vsakem obdobju kariere, ker sem garal v prepričanju, da dajem vse od sebe. Potreboval sem dolgoročni in mučni proces, da pridem do te točke neke svobode, ki ti jo dajejo izkušnje. Lažje in hitreje se odločaš. Moj oče vsega tega ni doživel, a vedno sem se spomnil nanj. Ko se občasno pogovarjam z njim v Malečniku na posebnem mestu, mu vse povem. Nikoli si nisem želel biti najboljši v nečem, tudi zdaj ne. Najpomembneje je, da to, kar mi je bilo dano, negujem in razvijam po najboljših močeh, da uživam v tem in dajem užitek drugim. Otroka sta me spraševala, kakšne nagrade so to, vprašala sta me, na katerem mestu sem na svetu. Sem rekel, to pa je težko povedati. Toliko sta vztrajala pri tej številki, da sem rekel: na desetem. Izak je rekel, da je to super. Ko sem se vrnil z Moskve, sem rekel, nagrado je dobila ena punca, ki je naredila super predstavo, Sofija pa takoj: 'Gremo gledat to predstavo, bi jo rada videla, no, tvojo pa tudi.'" (Smeh.)
Ste v Moskvi končno dobili navdih za Bulgakovega Mojstra in Margareto? Želeli ste ga postaviti v v Opernhausu v Zürichu, zdaj pa bo tam aprila 2018 premiera vašega Fausta.
"Ko sem bil predlani v Moskvi, sem bil v Bulgakovi hiši, iskal sem gradivo za vse v prepričanju, da bom predstavo delal. Ko smo projekt predstavljali v Zürichu in so mi rekli, da zgodba tam ni preveč znana, me je presenetilo. Rekel sem jim, da je to dejansko sovjetski Faust, nakar so me vprašali, zakaj ne delam Fausta. To nam je precej bližje ... In tako smo prišli do te odločitve. Fausta delamo že eno leto skupaj z ekipo, s katero smo že domači v züriški operi, kjer smo delali tri projekte do zdaj. Pričakovanja so velika. To je naslednji veliki projekt po Peeru Gyntu, gre za dvourno predstavo in izvirno glasbo Milka Lazarja, scenografijo Marka Japlja in kostumografijo Lea Kulaša. Zamisel, da bi delal predstavo Mojster in Margareta, se nadaljuje in usmerja proti Rusiji, natančneje v Moskvo in njene ulice, tja, kjer je ta zgodba doma.
Zdaj me čaka nova predstava z NDT 1, začnem avgusta, ker je premiera 22. septembra. Iz dunajske opere sem dobil vabilo, da postavim Peera Gynta za njih, drugo leto januarja.To je veliko zadoščenje. Dunajčani si želijo mariborsko predstavo. Ponavadi manjši teatri vabijo dela iz velikih prestolnic. Z nami pa je obratno." (Smeh.)

Pancerji, smuči in harfi

V novi sezoni v Mariboru pa bomo videli večer, ki bo družil tri koreografe. Hill Harper's Dream se imenuje vaš projekt. Sanjsko prežet je?
"Gre za koreografijo, ki sem jo delal za züriško opero pred nekaj leti in že na začetku sem vedel, da jo želim pripeljati v Maribor. V njej se pojavljajo surrealistični elementi, navidezna smučarska klančina, pancerji in smuči, primerna tudi za pod Pohorje, ob spremljavi dveh harf."
Po vaši se obeta še koreografska retrospektiva ob 25-letnici ustvarjanja Valentine Turcu. Tudi njen opus je izjemen.
"Lahko smo ponosni, da imamo v hiši dva koreografa, pripravlja se še tretji, Gaj Žmavc. Smo ustvarjalen ansambel, ki goji nove ustvarjalce. Pomembno se mi zdi ustvarjati kreativno jedro. Valentina je uveljavljena, ima številne uspešnice, ki krasijo našo zgodovino. Pred dvema letoma smo imeli gala koncert Antona Bogova ob njegovi 20-letnici, lani Clug week. To so pomembni dogodki, ki zaznamujejo plodno obdobje in kariero umetnika. Tudi tokrat bo, kot se spodobi. Valentina za valentinovo, 14. februarja bomo ta dogodek odprli z Romeom in Julijo, sledile bodo Carmen, Nevarna razmerja in Onjegin. Obenem z Valentino pripravljamo novi projekt, Smrt v Benetkah po motivih novele Thomasa Manna in glasbi Gustava Mahlerja. Gre za veliko koprodukcijo s HNK Zagreb. Premiera bo v Zagrebu v začetku junija prihodnje leto in potem 9. novembra v Mariboru."