Dva tisoč študentov ostalo brez zavarovanja

V Levici predlagajo interventni zakon, ki bi študentom s študentskim statusom zagotavljal tudi pravice, torej zavarovanje, štipendije, prehrano.

Težave naj bi imeli predvsem tisti študenti, ki so se med študijem prepisali ali so se odločili za zaporedni študij.
Težave naj bi imeli predvsem tisti študenti, ki so se med študijem prepisali ali so se odločili za zaporedni študij.
Andrej Petelinšek
Datum 10. oktober 2017 18:37
Čas branja 3 min

"Brez zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic je ostalo okoli dva tisoč študentov," opozarja poslanec Miha Kordiš iz Levice in tudi, da so študenti začeli prejemati obvestila, da niso več zdravstveno zavarovani. Do tega naj bi prišlo zaradi člena zakona o visokem šolstvu. Med sprejemanjem tega naj bi bila vladajoča koalicija amandma zapisala tako, da študenti, ki sicer opravljajo študijske obveznosti, niso nujno upravičeni do študentskih pravic. Težave naj bi imeli predvsem tisti študenti, ki so se med študijem prepisali ali so se odločili za zaporedni študij. Medtem ko status študenta imajo, jim pravice pripadajo le za obdobje trajanja prvega študijskega programa.

Člen zakona, ki študentom jemlje pravice

"Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva ter drugih ugodnosti in pravic (na primer prehrane, prevozov, štipendiranja) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji," se glasi člen zakona, ki študentom, ki študirajo leto dlje in imajo status, jemlje pravice do zavarovanja, štipendije ali prehrane.

Ministrstvo se sklicuje na javno razpravo

Na ministrstvu pa razlagajo, da so ob pripravi zakona potekale številne javne razprave: "V delovni skupini so poleg predstavnikov ministrstva sodelovali tudi zunanji strokovnjaki." Sodelovali so dva predstavnika rektorske konference, predstavnik ljubljanske in novogoriške univerze, predstavnika sindikatov SVIZ in Pergam, dva predstavnika krovne študentske organizacije, predstavnica NAKVIS, predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov, predstavniki SAZU, Mlade akademije, GZS, Komisije za ženske v znanosti. "Prav s tem, ko so pri pripravi novele sodelovali različni visokošolski deležniki, je ministrstvo želelo doseči kar najširši konsenz v družbi," odgovarjajo sebi v bran na ministrstvu in dodajajo, da so z obvestili za javnost o zakonu javnost izčrpno obvestili o vseh spremembah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Izrael bo po napovedih prvič odprl veleposlaništvo v Ljubljani. Se strinjate?
Da, Slovenija mora negovati odnose z vsemi državami.
0%
0 glasov
Dokler se ne umirijo razmere v Gazi, tega ne bi smeli dopustiti.
0%
0 glasov
Ne, tega si Izrael enostavno ne zasluži.
0%
0 glasov
Vseeno mi je.
0%
0 glasov
Skupaj glasov: 0