Dva bloka

Globalne posledice epidemije, ki se odražajo tudi v drastičnem porastu cen energentov, kažejo na to, kako pomembni so lastni energetski viri vsake države. V zvezi s tem čaka Slovenijo v prihodnjih letih pomembna odločitev o tem, ali bomo gradili drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Čeprav se danes zdi, da smo se v štirih desetletjih navadili živeti z uporabo jedrske energije, ki nam je doslej dobro služila, se pri tem ne gre slepiti. Enako kot pri vseh drugih vprašanjih v državi se bomo tudi pri razpravi o drugem bloku razdelili v dva bloka. Čaka nas podobno stanje kot pri cepljenju, o katerem smo bili še do lani prepričani, da je že desetletja sprejemljivo za veliko večino državljanov. Besede prostočasnih okoljevarstvenikov na družbenih omrežjih bodo imele enako težo kot besede doktorjev jedrske fizike. Aktivirale se bodo nevladne organizacije, ki nasprotujejo uporabi jedrske energije. Torej nikakor ne gre za zadevo, ki bi bila vnaprej odločena.

Razpravo bodo spremljali številni predsodki, in to v prvi vrsti politični. Jedrski energiji se odpoveduje Nemčija, ostro ji nasprotuje tudi Avstrija; na dogajanje v teh dveh državah se Slovenci še posebno radi ozirajo in ga prikazujejo kot zgled za lastno ravnanje. Zaradi tega bodo Slovenijo nekateri skušali prikazati kot državo, ki se glede na to uvršča med revnejše države evropskega vzhoda, kjer se trenutno izvaja več tovrstnih projektov, a to nikakor ne drži. Tudi v visoko razvitih in tehnološko naprednih državah, kot so Finska, Francija, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija, se jedrski energiji še ne mislijo odpovedati tako hitro. Razprava o tako pomembnem vprašanju mora seveda biti čim širša in pretehtati je treba čim več možnih konceptov, a Slovenija se mora pri vprašanju energetske neodvisnosti v prvi vrsti ozirati na lastne potrebe. Enako počnejo tudi drugje. Avstrija ima drugačne geografske danosti, Nemci pa bodo kot velik evropski narod vedno poskrbeli najprej zase, konec koncev so tudi zato zgradili Severni tok, po katerem bodo dobavljali želene količine ruskega plina, ko ga bodo potrebovali ob njihovem zelenem prehodu. Tako ni nobenega razloga, da bi se tudi Slovenija v prihodnosti glede tega ukvarjala z interesi ali pričakovanji drugih pred svojimi. Jedrska tehnologija se je izkazala za zanesljivo in danes zagotavlja okoli 40 odstotkov vse proizvedene elektrike v državi. V prihodnosti s številnimi novimi električnimi napravami, od avtomobilov do gospodinjskih aparatov, bomo te potrebovali še več.

Energetika je dejavnost, povezana z veliko denarja. Kjer je denar, pa je vedno tudi politika. Pri tem Slovenija ni unikum. Danes bo sodišče v Krškem odločalo o začasnem vodstvu družbe Gen-I, največjega slovenskega trgovca z elektriko (iz nuklearke). Dogajanje v tem podjetju s posledično politično aktivacijo Roberta Goloba že vpliva na premike v slovenskem političnem prostoru, v katerem sta prav tako dva bloka. Pri tem je kljub javnomnenjskim anketam njegov realni domet še težko oceniti. Predvsem to, ali bo zaradi tega prišlo samo do prerazporeditve glasov v levem bloku ali lahko dejansko seže prek sredine po zmernih desnih volivcih. V vsakem primeru je odločitev o drugem bloku nuklearke dolgoročno bistveno pomembnejša od tega, kateri politični blok bo vodil prihodnjo vlado.