Drevored na Cesti zmage: Večina dreves je vitalnih. In zdaj?

Usoda 90 let starega drevoreda lip na Cesti zmage še vedno ostaja v zraku. Mestni svet bo danes sicer odločal o novelaciji investicije, a zgolj o zmanjšanju njene investicijske vrednosti z 1,39 na 1,18 milijona evrov. Vseh pet ponudb, ki jih je občina dobila na razpisu za izvajalca del, je namreč nižjih od prvotno predvidene vrednosti.
Še naprej pa ostaja odprto vprašanje, ali ob popolni rekonstrukciji ceste - v okviru te načrtujejo tudi zamenjavo celotne kanalizacije, vodovoda, plinovoda in javne razsvetljave ter ureditev telekomunikacijskih in električnih vodov - odstraniti tudi vseh 92 lip in jih zamenjati s 74 novimi ali ne. Kot je namreč znano, je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) od občine zahteval pridobitev arboristične ocene drevoreda, ki mora odgovoriti na vprašanje smiselnosti ohranjanja obstoječega drevoreda glede na trenutno vitalnost dreves in možnost njihove ohranitve. Slednje bi zahtevalo spremembo obstoječega projekta.

Se lahko zgodi, da prenove sploh ne bo?

Občina je za izdelavo ocene angažirala arboristko Tanjo Grmovšek, ki pa se včeraj na naše klice ni odzivala. Kljub temu smo izvedeli, da je prav včeraj stanje predstavila projektantom, da pa dokončne ocene še ni izdelala. Predvidoma naj bi jo pripravila v prihodnjih dveh tednih. "Po preliminarni oceni je tako na celotnem odseku kot znotraj spomeniško varovanega območja dve tretjini dreves vitalnih ali že zamenjanih z mlajšimi. Odgovor na vprašanje, kako bo na vitalna drevesa vplival stres ob prenovi ceste, bo znan, šele ko bo izdelano končno poročilo. Kljub temu menim, da je vprašanje, kako projekt nadaljevati, politično. Torej kaj sploh hočemo na tem območju, ali gremo v celovito prenovo ali ne," meni krajinski arhitekt Robert Gostinčar, avtor strokovnih podlag za zamenjavo drevoreda.

Občina predvideva tudi sklic stanovalcev

Tako Medved kot Gostinčar menita tudi, da ZVKD nima pravne osnove za spomeniško zaščito drevoreda. "Varstveni režim na Cesti zmage je opredeljen le za ulični raster. Če bi bil varovan tudi drevored, bi bilo zapisano enako, kot je za Delavsko kolonijo, za katero eksplicitno piše, da je varovan ulični raster z drevoredom," pravi Gostinčar. Da je evidentno, da je drevored sestavni del uličnega rastra, pa nasprotno meni Miran Krivec iz ZVKD: "To očitno postaja kazanje mišic. Jasno je, da bi arboristično oceno v projekt morali vključiti že projektanti, pa je žal niso."