Dr. Janja Hojnik: Pravno mnenje razkriva vrzel med pravom in politiko

Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo PF Univerze v Mariboru odgovarja na vprašanje, kaj pravzaprav razkriva pravno mnenje pravne službe Evropske komisije v Der Spieglu, in kaj to pomeni za slovensko tožbo Hrvaške pred sodiščem EU v Luksemburgu. 
"Pravno mnenje razkriva vrzel med pravom in politiko, očitno. Tistega, kar določa pravo, politika ne bo nujno podprla oziroma politika ni nujno v službi prava. To ni ne prvi, ne zadnji tak primer. Je pa očitno, da gre pri tem mnenju za interni dokument, ki ni bil namenjen javnosti in torej ni bil oblikovan do stopnje, ko bi lahko rekli, da gre za stališče pravne službe Evropske komisije. Ta se sicer omenja, a na koncu je podpisana zgolj pravnica v službi Komisije.
Slovenija je lahko najbrž vesela tega stališča, ker potrjuje njene argumente. Kljub vsemu pa je odločitev sedaj na Sodišču EU, ali se bo strinjalo v prvi vrsti s tem, da je tožba sploh dopustna, in nato še vsebinsko z argumenti slovenske strani. Vemo, da ima Sodišče EU t.i. kompetenz-kompetenz, torej si samo določa meje svojih pristojnosti. Če bo pri volji, utegne odločiti, da je za tožbo pristojno in gre nato v vsebinsko presojo zadeve, lahko pa odloči tudi drugače. V okviru reševanja evra smo že imeli primere, kjer se je dvomilo, če se bo Sodišče spustilo v odločanje o zakonitosti ukrepov ECB, denimo, in je podprlo prizadevanja Merklove. V našem primeru pa bi lahko morda rekli, da gre za eno postransko, regionalno vprašanje, ki ne zadeva celotne EU, kot je evro, zaradi katerega Sodišče EU ne bo šlo v širitev svojih dosedanjih pristojnosti in v širjenje dometa presoje po 259. členu PDEU. Po drugi strani pa upam, da se Sodišče EU zaveda, koliko podobnih vprašanj, ki so na tanki liniji razlikovanja med mednarodnim pravom in pravom EU, obstaja na območju nekdanje Jugoslavije še odprtih in da ne bi bilo dobro, da se njihovo reševanje prepusti samim državam dvostransko. Ker potem problemi niso rešeni desetletja. To pa je slabo tako za državljane na teh območjih kot za EU.
Kljub vsemu je današnje ogorčenje v slovenski javnosti in pozivi k odškodninski odgovornosti Junckerja, ki jih lahko beremo na Twitterju in drugje, pretirano. Ne glede na pravno stališče, ki je zapisano v dokumentu, ima Komisija diskrecijo odločanja o tem, v katere tožbe se bo spustila in v katere ne. Ko gre za implementacijo direktiv, ki jih je veliko in je nadzor nad tem vsakodnevni posel Komisije, se lahko strinjamo, da poskuša Komisija čimbolj enakopravno obravnavati vse države članice. Zato tudi v paketu opozarja in toži države, ki določene direktive ne implementirajo v roku. Ne moremo pa se slepiti, da gre v našem primeru za še en tak vsakodnevni primer, ki bi bil zgolj v domeni prava. Gre za politično pomembno zadevo, zato je tudi politična raven Komisije odigrala svojo vlogo. Ko gre za tožbo Slovenije zaradi nekega odlagališča odpadkov, se gotovo Juncker ne vpleta v odločanje pravne službe. Tukaj je bilo pač drugače. Za Slovenijo je dobro to, da imamo še druge poti za dosego istega cilja, to je priti do sodbe Sodišča EU. Kako se bo to lotilo zadeve, pa bomo še videli. Za odškodninsko odgovornost vodilnih na Komisiji pa vsekakor ni nobenih podlag. Kot profesorica prava pa bi rekla, da gre za šolski primer, preko katerega lahko študente prava učimo, da pravo ne učinkuje v nekem izoliranem svetu od politike in da se ne smejo učiti samo členov, ampak morajo razumeti in upoštevati širši kontekst prava."

MZZ ne komentira poročanja nemškega Spiegla o arbitraži

Na slovenskem zunanjem ministrstvu danes niso želeli komentirati poročanja nemškega Spiegla, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker "prezrl" mnenje pravne službe komisije, po katerem bi moral Bruselj podpreti trditve iz slovenskega predloga tožbe glede kršitev prava EU s strani Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe.
Kot so pojasnili, medijskih navedb ne komentirajo, "je pa Slovenija zavezana spoštovanju vladavine prava in odločb mednarodnih sodišč". "Verjamemo, da to stališče z nami deli tudi Evropska komisija," so ob tem še sporočili z MZZ.
Kot je v petek na spletu objavil tednik Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Predsednik Evropske komisije Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je vlada pod vodstvom takratnega premierja Mira Cerarja sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Bruselj brez komentarja na poročanje Spiegla o arbitraži

Pri Evropski komisiji danes niso želeli komentirati pisanja nemškega Spiegla o dokumentu pravne službe komisije glede predloga tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe. Kot so pojasnili v Bruslju, ne komentirajo "številnih notranjih dokumentov, ki morda krožijo v komisiji".
Ob tem so pri komisiji spomnili, da so 4. julija o zadevi po ustni predstavitvi vodje pravne službe razpravljali evropski komisarji.
Spomnili so še na junijske izjave govorca komisije Margaritisa Schinasa, ki je na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem o kršitvi evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, dejal, da notranjih dokumentov služb komisije, ki jih je veliko, ne komentira.
Schinas je takrat dodal, da ne bodo podali mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama. Slovenija in Hrvaška naj poiščeta rešitev, komisija pa je še naprej pripravljena posredovati, se je glasilo sporočilo.

Na Hrvaškem brez odzivov na poročanje Spiegla

Na Hrvaškem zaenkrat ni bilo uradnih odzivov na poročanja nemškega Spiegla, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker "prezrl" mnenje pravne službe komisije, po katerem bi moral Bruselj podpreti trditve iz slovenskega predloga tožbe glede kršitev prava EU s strani Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe.
Na sedežih hrvaške vlade in zunanjega ministrstva se danes do 15. ure niso odzvali o navedbah nemškega tednika, da je pravna služba EK v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala EK v mnenju to podpreti. Hrvaški mediji so danes na svojih spletnih straneh večinoma povzemali poročanje, da slovensko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati poročanja Spiegla. Posebnih medijskih odzivov na objavo nemškega tednika pa ni bilo videti.
Reški časnik Novi list je medtem na svoji spletni strani komentiral imenovanje nove slovenske vlade. "Vsaka nova slovenska vlada predstavlja poseben izziv za Hrvaško, glede na število odprtih vprašanj v odnosih dveh držav," je zapisal časnik.
Kot dodaja, manjšinska vlada Marjana Šarca "najverjetneje ne bo, vsaj na začetku", bistveno odstopala od dosedanje "trde" politike Ljubljane do Zagreba. "Trda politika Slovenije do Hrvaške ni prinesla nič dobrega Zagrebu niti Ljubljani. Takšna politika jezi tudi Evropsko komisijo, ki je zavrnila podporo slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi arbitraže", navaja časnik.
Tudi Jutarnji list je danes poročal o novi slovenski vladi in navedel, da premier Šarec nima zunanjepolitičnih izkušenj. Kot je zapisal, na Hrvaškem glede arbitraže o meji "lahko pričakujejo nadaljevanje dosedanje slovenske politike", ki jo je vodil prejšnji premier Miro Cerar. Spomnil še na Šarčevo izjavo, da je arbitražno sodbo treba uveljaviti.
Zagrebški časnik navaja tudi stališče novega slovenskega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, da bo slovenska žica z rezili na meji s Hrvaško ostala za nedoločen čas.

Cerar: Navedbe potrjujejo, da komisija ni opravila svoje vloge varuhinje pogodb EU

Zunanji minister Miro Cerar pravi, da navedbe potrjujejo njegovo oceno, da komisija ni opravila svoje vloge kot varuhinje pogodb EU. Zdaj morata državi uresničiti arbitražno razsodbo, meni. "Vse to potrjuje, da ni druge poti, kot da obe državi pristopita k uresničitvi razsodbe," je prepričan Cerar. Ob tem je spomnil, da je slovenska stran hrvaški pred meseci, ko je bil še predsednik vlade, že predlagala ustanovitev mešane demarkacijske komisije, ki bi olajšala življenja ljudi ob meji.
"Kot drugo pa lahko počakamo na razsodbo še enega sodišča. Če ne prej, bo takrat jasno, da neizvršitev odločbe s strani Hrvaške pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU. Sosednja Hrvaška bo takrat primorana pristopiti k implementaciji," je v sporočilu zapisal Cerar.
"V duhu dobrososedskih odnosov in spoštovanja skupnih evropskih temeljev pa predvsem izražamo upanje, da bo sosednja Hrvaška sedaj vendarle prenehala s kršitvami prava EU, zlasti na morju, in pristopila k implementaciji arbitražne razsodbe," je še dodal novi zunanji minister.

Pahor: Odnos komisije tudi slabo sporočilo za prihodnje sporazume o meji v regiji

Predsednik republike Borut Pahor je bil danes v odzivu na poročanje nemškega tednika Spiegel o stališču pravne službe Evropske komisije glede arbitraže kritičen do komisije, ker da stališča ni upoštevala zaradi političnih razlogov. Tovrstno neupoštevanje je po njegovi oceni tudi slabo sporočilo za prihodnje sporazume o meji na Zahodnem Balkanu.
Evropska komisija je po besedah Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in dejala, da je treba tudi spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje.
"To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala," je predsednik republike dejal ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.
Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj tu ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na Zahodnem Balkanu v prihodnosti.

Židan kritičen do Junckerjevega ravnanja glede arbitraže

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je bil danes kritičen do ravnanja predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja glede spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Po njegovi oceni bi lahko zaradi političnih kupčkanj ogrozil temelje Evropske unije, je dejal o odzivu na poročanje nemškega tednika Spiegel o arbitraži. Židan je spomnil, da v Sloveniji sedanja in prejšnja vlada nista desni ter da Evropsko komisijo obvladuje desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP).
"Evropska unija je nastala na spoštovanju pravnega reda, kar pomeni, da je treba pravne postulate in mednarodne sodbe v celoti spoštovati, saj to majhnim narodom daje neko varnost," je dejal v Komnu. Nadaljeval je, da so že ves čas slutili, da je pravo na strani Slovenije. "Zaradi političnih kupčkanj, kar lahko ogrozi temelje Evropske unije, je Juncker ravnal napačno, zato je dobro, da odhaja," je dodal. Ob tem si je zaželel, da bi na prihajajočih volitvah v Evropski parlament zmagali ljudje, ki jim je Evropa pomembna in se zavedajo, da je ne more biti brez pravnega reda.

Šarec v okviru arbitraže poudarja pomen vladine prava

Premier Marjan Šarec je danes v odzivu na poročanje nemškega tednika Spiegel o stališču pravne službe Evropske komisije glede arbitraže dejal, da je treba spoštovati vladavino prava, kar je ugotovila tudi pravna služba v Bruslju, a se je komisija očitno odločila drugače. Dodal je, da je treba uveljaviti arbitražno razsodbo.
Evropska komisija je po njegovih besedah politično telo in ne sodišče, zato se lahko odloči, ali bo upoštevala mnenje pravne stroke. "Odločila se je, da bo ostala nevtralna, kar nas seveda takrat ni razveselilo, tudi danes nas še vedno ne vesli, saj je to napačno sporočilo," je dodal. "Mi moramo vztrajati na vladavini prava," je Šarec še poudaril ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.
Po njegovih besedah je treba uveljaviti arbitražno razsodbo in spoštovati določbe sodišč. Čeprav v primeru arbitražne razsodbe ta po njegovem mnenju "ni bila tako ugodna za Slovenijo, kot je morda kdo mislil", jo je treba uveljaviti, ker je vladavina prava vedno na prvem mestu.