STA, GR.G.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Pravna služba Evropske komisije je v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti, je danes na spletu objavil Spiegel. Nemški tednik je tudi objavil osem strani dolgo mnenje, ki ga je za Evropsko komisijo pripravila njena pravna služba pred iztekom trimesečnega roka za objavo mnenja glede tožbenega predloga Slovenije v skladu z 259. členom Pogodbe o EU. Pravna služba je v tem dokumentu predlagala, da komisija sprejme "obrazloženo mnenje" in v skladu z omenjenim členom prevzame tožbo proti Hrvaški.
Kaj piše v pravnem mnenju
Mnenje v uvodu na kratko povzema slovensko-hrvaški spor glede meje in arbitraže ter navaja, da je slovenski predlog tožbe "v bistvu v tem, da hrvaško zavračanje priznanja arbitražne odločitve preprečuje Sloveniji, da bi izpolnjevala svoje obveznosti in uživala pravice v skladu s pravom EU". Slovenska tožba ne govori o določanju meje med članicama, ampak o upoštevanju mednarodne arbitraže, poudarja mnenje.
Prav tako pravna služba spominja, da je arbitražno sodišče v vmesni sodbi leta 2016 že zavrnilo hrvaške trditve, da je bil arbitražni proces kompromitiran in da arbitražni sporazum velja. V tem smislu je arbitražno sodišče ohranilo pristojnost za odločanje.
Relevantno vprašanje za EU je tako le, ali naj spoštuje odločitev mednarodne arbitraže in jo upošteva pri uporabi in interpretaciji vprašanj, ki zadevajo pravo EU.
Kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja
Mnenje nadalje povzema slovenske trditve v tožbi, in sicer, da hrvaška krši splošno obveznost lojalnega sodelovanja (4. člen PEU), obveznosti iz skupne ribiške politike, obveznosti iz schengenskega zakonika in obveznosti iz direktive za prostorsko načrtovanje na morju. "Slovenija ima pravico in obveznost izvajati pravo EU (...) na območjih in v mejah, kot jih je določilo arbitražno sodišče". Hrvaška pa bi v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja morala omogočati Sloveniji izvajanje evropskega prava na teh območjih. Vendar iz neizpodbitnih dejstev izhaja, da Hrvaška Sloveniji to preprečuje, kar "predstavlja kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja s Slovenijo in z EU", navaja mnenje.
Glede kršitev ribiške politike, Slovenija trdi, da Hrvaška krši določilo iz hrvaške pristopne pogodbe, ki je del ribiške uredbe in ki se neposredno sklicuje tudi na arbitražno razsodbo. Gre za vzpostavitev ribolovnega režima, po katerem bi slovenski ribiči lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah, hrvaški pa v slovenskih (z določenimi omejitvami). Hrvaška trdi, da ker razsodba ni "polno implementirana", tudi ta določba ne more veljati.
Vendar pa pravna služba Evropske komisije meni, da določba o "polni implementaciji" ne more pomeniti, da ima Hrvaška pravico enostransko odložiti vzpostavitev omenjenega ribolovnega režima. "Jasno je, da je Hrvaška prikrajšala Slovenijo za njene pravice, da bi koristila režima dostopa do hrvaških voda, in ne dopušča Sloveniji, da izvaja pravice obalne države, da nadzoruje ribolovne aktivnosti hrvaških plovil v svojih teritorialnih vodah," piše v mnenju.
Hrvaška ribiško uredbo krši tudi z izvajanjem ribiškega inšpekcijskega nadzora na območju, ki je pripadlo Sloveniji in v katerem nima pristojnosti, pa tudi s policijskim spremstvom hrvaških ribičev brez slovenske privolitve v njenih teritorialnih vodah.
Z določanjem prostorskih načrtov na morskem območju, ki je pripadlo Sloveniji, Hrvaška krši tudi direktivo, ki ureja to področje, navaja mnenje.
Evropski komisarji mnenja še niso videli
Kot navaja Spiegel, evropski komisarji mnenja še niso videli, ga je pa pridobil Spiegel. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića nasvet lastne pravne službe ignoriral. Časnik se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker. Časnik ob tem navaja, da je Juncker še februarja pred Evropskim parlamentom, ko je tam nastopil Plenković, dejal, da spor ni samo težava dveh članih EU, ampak je to "evropska težava".
Spor zapleten in bizaren
"V čudnem preobratu, dobrih šest mesecev po Junckerjevih odločnih besedah, je Evropska komisija sedaj tista, ki zamuja pri rešitvi. Komisija je imela več priložnosti, da bi lahko delovala kot arbiter v sporu, a se je Juncker odločil, da se ne bo vmešal, kljub temu, da tudi njegovi sodelavci ne dvomijo, da je slovensko stališče v tej zadevi pretežno pravilno," v prispevku še piše Spieglov dopisnik iz Bruslja Peter Müller.
