Digitalna utopija

Urban Červek
14.07.2021 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Vlada bo dobila ministra za "digitalno preobrazbo" v času, ko se njen mandat počasi približuje koncu, ne glede na to, ali se bo obdržala na oblasti do rednega razpusta parlamenta naslednje leto ali pa se bo morala posloviti predčasno. Postavitev novega ministra za tako pomembno in daljnosežno področje v zadnjem letu že tako krhkega mandata vlade je, blago rečeno, nenavadna poteza, če je seveda ne ocenjujemo s taktično dnevnopolitičnega zornega kota, čemur je verjetno v resnici namenjena.

Minister za okolje Andrej Vizjak je v komentarju na izid nedeljskega referenduma o vodah jasno povedal, da se njegovo ministrstvo novih podvigov na tem področju ne bo lotevalo, saj ima pred seboj le še nekaj mesecev mandata. Kako v tej luči razumeti velike ambicije bodočega ministra Andrijaniča, ki naj bi nič manj kot transformiral slovensko družbo v novo digitalno ero?! Sploh pa imamo prav tako mladega in ambicioznega ministra za javno upravo Koritnika, kamor je do sedaj sodilo to področje, Andrijanič pa je do sedaj vodil Strateški svet za digitalizacijo, ki je samo v prvem paketu hiperaktivno pripravil kar 40 (!) ukrepov za digitalni prehod, od e-gradbenega dovoljenja dalje. Nič ne tvegamo z napovedjo, da jim bo za uveljavitev teh ukrepov zdaleč zmanjkalo časa.

Ali se Janša z imenovanjem ministra Andrijaniča dobrika mladim, ki so v nedeljo povedali, kaj si mislijo o Vizjakovih idejah glede "urejanja" voda? Ta generacija je že sedaj povsem digitalizirana in le ugibamo lahko, kakšen bi šele bil izid referenduma, če bi jim omogočili glasovanje preko interneta. Ni gotovo, da si vladajoči v tem trenutku res želijo okrepiti glas mladih, potem ko so jih močno razdražili s svojo aroganco, najprej glede zanikanja podnebnih sprememb, nato z zapiranjem šol in fakultet in represijo nad njimi ter sedaj z žalitvami ob referendumskem fiasku.

Saj je skoraj komično, da govorimo o digitalnem razvojnem preskoku v času, ko javna uprava ni sposobna niti pravočasno obvestiti volivcev o kraju glasovanja, ko se sredi glasovanja zruši spletna stran e-uprave in ko ministrstvo za zdravje po navadni pošti državljanom pošilja papir s kodo digitalnega potrdila.

Ob razmahu silnih načrtov, strategij in razvojnih projektov te vlade se spomnimo na ultra ambiciozni nabor razvojnih projektov prve Janševe vlade v mandatu od leta 2004 do 2008. Med njimi so bili na primer umetni otok pri Izoli, megalomanski zabaviščni park, logistični center Oreh pri mariborskem letališču in celo izgradnja omrežja polnilnic z vodikom za promet prihodnosti. No, tedanja prihodnost je zdaj tukaj, petnajst let pozneje slovenski vlaki šele dobivajo prve povezave z internetom, vodika pa od nikoder. Tudi sedaj vlada za visokoletečimi strategijami in neštetimi strokovnimi skupinami, komisijami, posvetovalnimi odbori preprosto skriva lastno nesposobnost.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta