Ste čutili cmok v grlu, ko se je bližal dan uradnega slovesa od navijačev v Dvorani Stožice?
Kako to, da sta se s Sanijem Bečirovićem odločila za skupno slovo?
Ganljiv zapis ste posvetili ženi Anki. Napisali ste ji: »Skupaj sva od takrat, ko sem bil še nihče. Pomagala si mi na vsakem koraku in vedno verjela vame. Odrekla si se svoji karieri, da si pomagala graditi mojo. Kjerkoli smo živeli, si uspela to mesto spremeniti v naš dom.« Spoznala sta se zelo mlada, kajne?
»Daj, pokliči jo!«
»To je Boki. Zelo te je želel spoznati.«
Leta 2000 je sledila selitev v Italijo, v takrat zelo uspešni Benetton, toda Anka ni mogla z vami.
V NBA ste šli še zelo mladi. Ste takrat doživeli kulturni šok?
V ZDA ste živeli šest let. Ste kdaj razmišljali, da bi kar ostali tam?
Tudi po povratku v Evropo ste se veliko selili: od Moskve do Istanbula, od Bamberga do Barcelone. So se vaše prioritete spremenile z rojstvom prvega otroka?
Kako pa je selitve prenašala družina? Vi ste imeli treninge, tekme in priprave, oni pa so se morali znajti po svoje.
Kje bo vaš dom po koncu profesionalne košarkarske kariere?
V vaši karieri niso bili le svetli trenutki. Praktično od začetka vas spremlja zgodba z družbo Mentis. Vaš oče je, ko ste bili mladoletni, v zameno za posojilo podpisal pogodbo o zastopstvu, po kateri bi podjetju naslednjih deset let pripadlo 30 odstotkov vašega zaslužka. Čeprav ste izposojeni znesek že več kot trikrat preplačali, je sodišče nedavno razsodilo, da dolgujete še milijone. Človek stvar težko razume, pa vendar, kako so leta in leta sodnih bojev vplivala na vas kot človeka in kot igralca?
Cel intervju je objavljen v septembrski številki revije OBRAZI.
