Mariborski festival glasb sveta Etnika so minuli konec tedna pripravili že petnajstič. Dvorana Gustaf multikulturnega centra Pekarna, kjer so koncerti delno ali v celoti potekali že v kar nekaj dosedanjih izvedbah (vmes pa tudi v klubu KGB), se je že lani zelo obnesla, prav tako strnjen dvodnevni format. Bolj posrečena kot doslej pa se zdi letošnja izbira termina kak mesec bolj zgodaj. A to žal ni odvisno le od prizadevnih organizatorjev z Marjanom Ornikom na čelu, ampak vsaj toliko ali celo bolj od zagotovil o občinskem sofinanciranju. Kakorkoli, v petek in soboto se je sedem koncertov odvilo pred spodobno napolnjenim avditorijem nadpovprečno zainteresirane publike.
Od duhovnosti do zabave
Uvodoma je nastopil Mariborčan Andrej Hrvatin. Poznamo ga predvsem kot tolkalca, a se posveča tudi raziskovanju vpliva glasbe na psihofizično stanje, še posebno v povezavi s šamanističnimi rituali prvobitnih ljudstev. Tokrat se je predstavil kot multiinstrumentalist, ki je širokemu naboru obodnih bobnov, tolkal in sorodnih zvočil dodal še najrazličnejše piščali, kalimbe in glas - tudi blizu za tukajšnje kraje in običaje nenavadnih vokalnih tehnik. S pomočjo sprotnega nasnemavanja in zankanja je ustvaril svojski preplet repetitivnih zvočnih linij, ki je, čeprav intencionalno morda bližje pomoči pri doseganju spremenjenih stanj zavesti ali že kar transa, zvenel tudi estetsko prepričljivo.
7
koncertov v dveh zaporednih večernih paketih pred spodobno napolnjenim avditorijem
Čompe za veliki finale
Glede točnosti začetka prireditev Pekarna ni ravno na najboljšem glasu. A to se je krepko spremenilo na bolje že ob lanski Etniki, ob letošnji pa še bolj - sploh v soboto, ko so bili na programu kar štirje koncerti. A navada je železna srajca in tako je Jan Tomšič (kitare, klaviature, piščali, tolkala, improvizirana glasbila, vokal, looper ...) začel pred skoraj praznim avditorijem, ki pa se je do konca (kar prekratkega) koncerta že kar spodobno napolnil. Projekt Yatanu je solistično, a s pomočjo nasnemavanja in zankanja še kako večglasno nadaljevanje skupine Caminoigra izpred kakega desetletja. Ta je pri nas opravila pionirsko delo na področju "imaginarne etno glasbe" - torej izrazito avtorske, a navidezno temelječe na izmišljenih (ali z raznih vetrov združenih in premešanih) ljudskih izročilih in pete v izmišljenem jeziku, občasno pomešanem s pomenljivimi sporočili v angleščini.