Morda se zavedate ali pa ne, kako zelo razširjena je umetna inteligenca (UI) v našem vsakdanjem življenju. Glede na raziskavo družbe Tableau, v kateri je sodelovalo 6.000 potrošnikov, jih sicer tretjina meni, da (že) uporabljajo umetno inteligenco, vendar jih dejansko več kot 77 % dnevno uporablja storitve ali naprave, ki jih (v zaledju) poganja umetna inteligenca. Ni presenetljivo, da se ljudje ne zavedamo vseh načinov, na katere se umetna inteligenca dotika naših življenj. Navsezadnje je razvoj UI v zadnjih letih izjemno hiter, razvijalci so še po mnenju analitikov že dosegli napredek, ki ga strokovnjaki niso pričakovali še nekaj desetletij. Katere so torej najbolj pogoste rabe in aplikacije umetne inteligence? Ta je lahko skoraj vse(povsod). Pametni telefon uporablja umetno inteligenco, prav tako storitve, kot so digitalni pomočniki, klepetalni boti, spletna mesta trgovcev, družabna omrežja in še veliko več. Umetno inteligenco uporabljajo tudi številni izdelki iz sveta potrošniške elektronike pa tudi pametni gospodinjski aparati. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali nekaj primerov za lažje razumevanje razsežnosti, kako umetna inteligenca vpliva na vsakdanje življenje.
Digitalni asistenti, spletni iskalniki, družabna omrežja
Zgoraj naštete stvari uporablja skoraj vsakdo, vsaj eno izmed njih. In prav za vsemi se bolj ali manj očitno skriva umetna inteligenca. Vedno več uporabnikov uporablja digitalne pomočnike na različnih napravah. Prvenstveno je to pametni telefon, sledi mu prenosni računalnik, a programska oprema v obliki digitalnega pomočnika je vgrajena v vedno več naprav, npr. pametne zvočnike, slušalke, televizorje itd. Med najbolj znanimi in priljubljenimi digitalnimi pomočniki so npr. Alexa (Amazon), Bixby (Samsung), Cortana (Microsoft), Googlov pomočnik ter Gemini (Google) in Siri (Apple).
Druga najbolj pogosta raba umetne inteligence so spletni iskalniki. Algoritmi iskalnikov uporabljajo tehnologijo umetne inteligence za izpopolnjevanje in prikazovanje boljših (beri: natančnejših) rezultatov brez posredovanja programerjev. Lep primer je iskalnik Google. Ko v iskalno polje vnesete vprašanje, boste pod najpogostejšimi zadetki našli razdelek, poimenovan »Drugi iščejo tudi«, kjer so sorodne pogoste poizvedbe oziroma povezana vprašanja, ki vam lahko olajšajo iskanje.
Zgovoren primer umetne inteligence na delu je tudi samodejno izpolnjevanje vnosov med tipkanjem ključnih besed v iskalno vrstico.
Algoritem umetne inteligence zbira podatke o tem, kaj ljudje najpogosteje iščejo, in jih uporabi za dopolnitev vašega vnosa. Priljubljeni iskalniki, ki vključujejo tehnologije UI, so Bing, DuckDuckGo, Google, Yahoo in številni drugi.
Družabna omrežja, kot so Facebook, Instagradm, TikTok, LinkedIn in druga, so še en pogost način naše interakcije z umetno inteligenco. Vse večje platforme družabnih omrežij delujejo na podlagi algoritmov, ki jih poganja umetna inteligenca in so zasnovani za posebne namene. Večina jih uporablja algoritme za ugotavljanje, kaj je všeč njihovim uporabnikom, in za zagotavljanje (še) večje količine teh vsebin, da bi uporabnik ostal čim dlje na platformi. Mnogi uporabljajo algoritme UI tudi za zbiranje in shranjevanje podatkov o uporabnikih, ki jih v nadaljevanju uporabijo za cilj(a)no oglaševanje. Algoritme družabnih omrežij lahko prilagodite sebi v prid tako, da prikazujejo vsebine, ki so vam všeč: preprosto ustvarite filtre ali skrbno iščite stvari, ki so vam (najbolj) všeč, in namenoma imejte interakcije (všečkajte, komentirajte, delite itd.) z vsebinami, ki so vam všeč. Čez nekaj časa se vam bo zdelo, da vam platforma bere misli …
Spletno nakupovanje
Spletno nakupovanje je verjetno eden manj očitnih stikov uporabnikov z umetno inteligenco. Toda številne platforme za spletno nakupovanje in e-trgovanje uporabljajo UI za racionalizacijo in personalizacijo uporabniške izkušnje. Kdo mislite, da skrbi za vam prilagojena priporočila izdelkov? Algoritem UI na podlagi prejšnjih nakupovalnih aktivnosti ali vašega profila. Tudi optimizacija prikazanih cen se oblikuje na podlagi ponudbe, povpraševanja ali vaše zgodovine. Pustite par dni izdelke, ki so vam všeč, v nakupovalni košarici. Skoraj zagotovo vam bo spletna trgovina ponudila dodaten popust zanje.
Lastniki spletnih trgovin zadnja leta prisegajo na umetno inteligenco, saj jim ta močno pomaga pri napovedovanju prodaje in povpraševanja ter jim pomaga upravljati zaloge ob povečanem ali zmanjšanem povpraševanju. Prav tako algoritmi UI še nadgradijo funkcije pametne analitike in analize strank – tudi za boljše spletne trgovine se nam včasih že zdi, da nam znajo brati misli.
Klepetalni boti
Od najmanj do najbolj očitne interakcije z UI. Pogovorna okenca na spletnih straneh so v preteklosti zelo hitro razkrila, ali imamo opravka s človekom ali strojem na drugi strani. A ta meja se vztrajno briše, saj so klepetalnimi (ro)boti, ki jih podjetja uporabljajo za takojšnje odzivanje na storitve za stranke ali tehnične težave, po zaslugi algoritmov umetne inteligence in vse boljše integracije z zalednimi bazami podatkov, vedno bolj vsevedni in prepričljivi. Predvsem pa vedno znova izstrelijo (večinoma pravilen) odgovor na naše vprašanje in to je zlata vredno.
Napredne tehnologije, kot so algoritmi NLP in tehnike strojnega učenja, klepetalnim botom omogočajo razumevanje uporabniških poizvedb, konteksta in namena. Ti sistemi lahko zagotavljajo prilagojene odgovore, vodijo uporabnike skozi zapletene postopke in se celo učijo iz interakcij z uporabniki ter tako nenehno izboljšujejo svoje zmogljivosti.
Podjetja klepetalne bote vključujejo v svoje aplikacije in spletna mesta, da bi uporabnikom zagotovila interaktivno in dinamično pogovorno izkušnjo.
Na liniji »digitalne pomoči« klepetalni boti nudijo pomoč 24 ur na dan, 7 dni v tednu, učinkovito rešujejo poizvedbe in izboljšujejo splošno zadovoljstvo uporabnikov. Uporaba tehnik analize čustev pa klepetalnim botom dodatno omogoča, da ocenijo čustva uporabnikov in ustrezno prilagodijo svoje odzive.
Promet in napredna navigacija
Verjetno ste že slišali za samovozeča vozila, bodisi v filmih in serijah znanstveno-fantastičnega žanra bodisi v novicah o nedavnih poskusih različnih podjetij na tem področju. Vendar je načinov rabe umetne inteligence v prometu še bistveno več. Večina ponudnikov digitalnih zemljevidov uporablja neko vrsto umetne inteligence za tolmačenje prometnih podatkov v realnem času ter preračunavanje poti in prikaz časa predvidenega prihoda in odhoda. Številna letala že dolgo uporabljajo funkcijo avtopilota, podprtega z umetno inteligenco, ki za določanje smeri leta upošteva vremenske razmere in podatke o letu. Prav tako velike ladje praktično avtonomno plujejo po morjih ... Študije kažejo, da je prav na račun umetne inteligence sodobni promet postal varnejši, učinkovitejši in zanesljivejši.
Če uporabljate aplikacije, kot so Apple Maps, Google Zemeljevidi, Waze in podobne, za navigiranje po znanih in manj znanih okoljih, potem vam na poti do želenega cilja pomaga tudi umetna inteligenca.
Sistemi za spremljanje prometa v realnem času namreč obdelujejo podatke o zemljevidih in cestni infrastrukturi, vremenu in prometnih razmerah ter tako precej uspešno napovedujejo zastoje.
Tudi aplikacije za souporabo vozil, podobno kot aplikacije za navigiranje, uporabljajo umetno inteligenco, ki upošteva podatke o lokaciji in prometu za določanje predvidenega časa prihoda, napovedovanje razmer na cesti in določanje cen.
Preprosto boljša besedila
Ena najpogostejših nalog, ki jo uporabniki zaupamo umetni inteligenci, je urejanje besedila in samodejno popravljanje. Programska oprema v telefonu ali računalniku, lahko tudi spletni storitvi, bere podatke iz splošnih slovarjev in splošne rabe, uči pa se tudi iz naših specifičnih vzorcev ter posledično izbere besede, ki jih najpogosteje uporabljamo. Seveda zna sproti popraviti napačno natipkane besede in nam pomaga pri njihovem črkovanju. Spletni urejevalniki besedil, kakršna sta Grammarly ali Hemingway, gredo še precej dlje, saj lahko upoštevajo različne sloge pisanja, dolžine in slovnice ter jih primerjajo z našimi besedili, pri čemer ustvarijo poročila o napakah in statistike berljivosti, kar nam pomaga izboljšati pisanje. Nekateri med njimi celo v realnem času analizirajo druge spletne vsebine in nam podajo oceno besedila glede izvirnosti.
Tu so še orodja za transkripcijo oziroma prepis besedil iz zvočnega ali video zapisa. Tudi ta so vse bolj priljubljena. Slovenska sodišča denimo uporabljajo aplikacijo Tipko, ki zapisnikarjem močno olajša in pohitri delo, njeni algoritmi umetne inteligence pa delujejo kar na zmogljivih grafičnih procesorjih.
Učenje s pomočjo umetne inteligence
Med rešitvami umetne inteligence, ki so plod domačega znanja, velja izpostaviti še aplikacijo Astra AI, ki je v bistvu inštruktor z umetno inteligenco. Omenjeno aplikacijo, ki obvlada in poenostavi učenje matematike, fizike, kemije ter angleškega in nemškega jezika, uporablja že več kot 88.000 učencev, tako v osnovnih kot srednjih šolah pa tudi študenti različnih fakultet so med rednimi uporabniki. Največja odlika Astre AI je v tem, da uporabniku ne poda zgolj končne rešitve, ampak celotno snov še obrazloži (po korakih). Če tudi nato uporabnik česa ne razume, lahko aplikacijo preprosto vpraša – kot da bi se pogovarjal z inštruktorjem.
Na voljo so celo prilagojene naloge in takojšnja analiza napredka za učinkovito učenje in pripravo na maturo.
Funkcija Zapiski AI pa spremeni zapiske, učbenike in teste v interaktivno učno izkušnjo s specializirano umetno inteligenco. Aplikacija Astra AI, ki je zaslovela s svojimi sposobnostmi učenja matematike, je bojda tako dobra, da ponudnik zanjo jamči z zanimivo ponudbo: če učenec ne izboljša svoje ocene pri matematiki za vsaj dve oceni, vrne denar! Pošteno? Pošteno.
Umetne inteligence in iger
Morda se sliši presenetljivo, a umetna inteligenca je že vrsto let prisotna na področju iger. Številni sistemi umetne inteligence so bili namreč namensko zasnovani za igranje različnih iger, saj so si razvijalci prizadevali za oblikovanje programske opreme, ki bi se učila. Kako drugače, kot skozi igro? In naučila se je … Še kako. Algoritmi umetne inteligence v programih so premagali človeške prvake v šahu, igrah Go ter StarCraft 2 in celo v slavnem kvizu Jeopardy.
Seveda številni razvijalci računalniških, konzolnih in mobilnih iger danes v svojih izdelkih uporabljajo umetno inteligenco, da bi igre naredili bolj zasvojljive in manj ponovljive, saj to povečuje zanimanje igralcev in uporabnike spodbuja k nadaljnjemu igranju. Priljubljena igra Minecraft denimo uporablja UI za ustvarjanje neskončnih virtualnih okolij in se prilagaja igralčevemu slogu, igra F.E.A.R. pa uporablja umetno inteligenco za vodenje sovražnikov, pri čemer se liki v igri učijo in prilagajajo igralčevemu gibanju.
