Nekateri imajo raje tiste s hudomušnimi ali navdihujočimi napisi, drugi s fotografijami slavnih, otroci pa takšne, ki se svetijo v temi ali se motiv pokaže šele, ko vanjo natočijo toplo pijačo. A najbolj edinstvene so tiste, ki jih lastnoročno ustvarijo uveljavljeni ali obetajoči oblikovalci.
Dišeči napitek, ki ti da moč
Le kdo ne pozna slike Kofetarica, ki jo je naša najuspešnejša slikarka Ivana Kobilica naslikala leta 1888 v Münchnu. Pred leti je Narodna galerija, ki ima sliko v stalni zbirki, predstavila še oblikovalski izdelek Kofetarica – repliko skodelice, iz katere nasmejana portretiranka sreba kavo. Pravijo, da smo Slovenci kavarniško kulturo prevzeli iz Avstrije, kavo dobili iz Italije, »kofetkanje« pa iz Bosne. Kava poživlja, spodbuja in daje moč. Skladatelj Johann Sebastian Bach je bil s kavo tako obseden, da ji je posvetil Kantato o kavi. Francoski pisatelj in filozof Voltaire naj bi spil 40 do 50 skodelic kave vsak dan, ameriški predsednik Teodore Roosevelt pa več kot tri litre dneno. Obdukcija je potrdila, da je Napoleon Bonaparte še na smrtni postelji prosil za kavo. »Raje trpim, toda ob kavi, kot da ne čutim ničesar,« so njegove slavne besede. Skodelica kave je skorajda obvezna na filmskem platnu. Najprej je bila Audrey Hepburn v črni obleki, s pecivom in kavo v roki v filmu Zajtrk pri Tiffanyju. Potem se je zgodil filmski pogovor ob kavi dveh velikanov filma Ala Pacina in Roberta De Nira v Vročini. Marsikdo še ni pozabil Šunda z modro skodelico v rokah Johna Travolte, in rumeno, iz katere je kavo pil Samuel L. Jackson. Režiser Jim Jarmusch je kar cel film (Kava in cigarete) posvetil skodelicam kave in druženju ob njih.
Kraljica Viktorija in čaj v skodelicah iz finega porcelana
Podobno kot za kavo velja tudi za čaj – srebanje zeliščnega napitka iz umetniške skodelice je posebni užitek. Že pred dvema tisočletjema so čaj kuhali na Kitajskem in v Indiji, v 8. stoletju je prišel na Japonsko, šele tisoč let pozneje pa začel osvajati Evropo. Nad njim je bila navdušena britanska kraljica Viktorija, ki je »kriva« za priljubljeno popoldansko pitje čaja pri Britancih. Vsak dan, nekje okoli 17. ure, si je privoščila čaj v skodelici iz finega porcelana. Bil je obvezen na njenih vrtnih zabavah in ker vroče skodelice še niso imele ročajev, so začeli pod skodelico podstavljati manjši krožnik. Nekateri trdijo, da so bile viktorijanske popoldanske čajanke pravzaprav prvi feministični sestanki, ko imele ženske čas za klepet v zavetju doma, medtem ko so moški pili kavo v lokalih. A tudi moški so radi pili čaj. Fizik in matematik Albert Einstein je oboževal čaj in celo razložil paradoks čajnih listov, ki se pri mešanju premaknejo na sredino in na dno skodelice, ne pa ob njen rob. »Moram piti veliko čaja, sicer ne morem delati. Čaj sprosti potencial, ki spi v globini moje duše,« je govoril ruski pisatelj Lev Tolstoj. Za Oscarja Wilda je bil čaj edini preprost užitek, ki nam še preostane. »Ne moreš mi ponuditi dovolj velike skodelice čaja ali dovolj debele knjige, ki bi me zadovoljila,« pa je bil prepričan C.S. Lewis, avtor priljubljenih Zgodb iz Narnije. Čaj obožujejo Mick Jagger, David Beckham, Johnny Depp, Daniel Craig in mnogi drugi zvezdniki. Medtem ko kača natoči čaj v skodelico ameriški pop ikoni Taylor Swift v videu »Look What You Made Me Do«, pri Britanki Adele v videu »Hello« čaj napeljuje k refleksiji o končanem razmerju. Čas za čaj, čas za premislek. Pa čeprav so pevko množično kritizirali, da je uporabila napačen vrstni red. Morala bi namreč najprej postaviti vrečko v skodelico in jo šele nato preliti z vrelo ali skoraj vrelo vodo, odvisno od čaja.
