Če povprečnega Janeza vprašate, kaj se je zanj na področju plačevanja najbolj spremenilo v zadnjem desetletju, bo zagotovo poudaril porast obsega kartičnega plačevanja, za kar je najbolj zaslužna tehnologija brezstičnega plačevanja, pa tudi spletne in mobilne nakupe, ki jih poravna kar prek mobilnika oziroma mobilne aplikacije. Slovenci smo plačevanje s karticami vzeli za dano, imamo tudi enega najvišjih deležev brezstičnih plačil v Evropi. K dobrim rezultatom seveda botruje široka sprejetost plačilnih kartic, saj je eden ključnih odločilnih dejavnikov pri izbiri plačilnega sredstva. Navadili smo se, da nam plačilna kartica, ne glede na to, kakšen logotip je na njej, omogoča hitro in enostavno plačevanje kjerkoli in kadarkoli, tako doma kot v tujini.
Podatki najnovejše raziskave Masterindex družbe Mastercard razkrivajo, da več kot 85 % Slovencev redno uporablja plačilne kartice za plačevanje tako fizičnih kot spletnih nakupov, kar kaže na naraščajočo priljubljenost brezgotovinskega plačevanja. Poleg tega je široka sprejetost plačilne kartice eden najpomembnejših odločilnih dejavnikov pri izbiri plačilnega sredstva. Vse več Slovencev si namreč želi plačilne kartice, ki jo lahko varno uporablja tako doma kot tudi v tujini. Pogostejša raba plačilne kartice se povezuje tudi s trendom plačevanja nižjih zneskov. Več kot 70 % vprašanih bi bilo pripravljenih v dani situaciji s plačilno kartico plačati znesek manjši od pet evrov, desetina anketiranih pa bi to storila za znesek med 6 in 10 evri.
Revolucionarna mobilna plačila
Medtem ko je mobilno plačevanje še pred desetletjem med potrošniki sprožalo veliko mero dvoma, je danes slika obrnjena, saj se ta način plačevanja umešča na seznam bolj priljubljenih. Mobilno »poslovanje« potrošnikom omogoča preprosto plačevanje računov, izvajanje transakcij, pregled nad stanjem na računih in še veliko več.
Medtem ko četrtina Slovencev sicer navaja, da se njihove plačilne navade niso spremenile, je največji porast opazen ravno pri plačilih prek mobilnih aplikacij. Ta so se povečala za trikrat! Spremembe so vidne tudi v drugih načinih uporabe mobilnega telefona. Največ vprašanih tovrstni način plačevanja uporablja pri spletnih nakupih (55 %), v fizičnih trgovinah in na bencinskih črpalkah (50 %), v zadnjem času je opaziti pogostejše mobilno plačevanje tudi v barih in restavracijah (31 % v primerjavi s 25 % v letu 2022), je razvidno iz podatkov letošnje raziskave Masterindex. Vse več Slovencev z mobilnim telefonom nakupuje tudi vstopnice za kulturne oz. športne dogodke (25 % v primerjavi z 18 % v letu 2022).
Zanimalo nas je, kaj jih je prepričalo? Takole so odgovarjali: enostavnost (64 %), možnost sledenja izdatkom (50 %) in uporabniku prijazna izkušnja (47 %). Kaj pa varnost? To potrošniki že jemljejo malodane za samoumevno, skoraj 80 % vprašanih pričakuje varno plačevanje z avtentikacijo; kar je bistveno več od ostalih lastnosti, ki sčasoma izgubljajo na pomenu.
Vzpon domačih spletnih trgovin
Spletni nakupi so postali vse bolj priljubljeni med potrošniki po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Slaba tretjina Slovencev letos nakupuje prek spleta pogosteje kot v preteklem letu. Razlogi za to so različni – od priročnosti in udobja do večje izbire in nižjih cen. V primerjavi s preteklimi štirimi leti to pomeni kar 50-odstotno zmanjšanje števila tistih, ki se za spletni nakup sploh ne odločijo (8 % v letu 2019; 6 % v letu 2020; 4 % v letih 2021 in 2023). Ena od prednosti spletnega nakupovanja je možnost plačevanja s plačilnimi karticami. Približno četrtina Slovencev vsak teden zaključi spletni nakup s svojo plačilno kartico! Medtem ko se spletni nakupi vse bolj uveljavljajo, se spreminja tudi izbira med domačimi in tujimi spletnimi trgovinami. Slovenske spletne trgovine ponujajo veliko izbiro raznovrstnih izdelkov, ki privabljajo spletne kupce. Približno 40 % jih nakupuje pogosteje v slovenskih spletnih trgovinah, dobra tretjina pa enako pogosto tako v slovenskih kot tujih spletnih trgovinah. Delež nakupov v tujih spletnih trgovinah se je v primerjavi z lanskim letom povečal na skoraj četrtino vseh spletnih kupcev. Vendar pa je ta delež še vedno manjši kot pred leti, saj je bilo največ nakupov v tujih spletnih trgovinah zabeleženih leta 2017, ko je skoraj tretjina (32 %) Slovencev nakupovala izključno v tujih spletnih trgovinah.
Zanimiv je tudi pogled potrošnikov na varnost pri spletnih nakupih. Več kot petina (21 %) vprašanih, ki spletno nakupujejo, bi raje izbrala avtentikacijo s prstnim odtisom kot metodo za potrjevanje nakupov, če bi imela to možnost. Počasi sicer pada tudi delež avtentikacije s PIN-kodo (17 %) ali besedilnim sporočilom SMS (16 %), medtem ko sta v porastu prepoznava obraza in avtentikacija prek mobilne denarnice, ki ju uporablja 10 % oz. 6 % uporabnikov.
Z gotovino v tujino
So gotovini dnevi šteti? V nordijskih državah in v razvitejših delih Azije zagotovo. Evropa bo po tej plati predstavljala večji odpor (glej okvirček). Je pa zanimiv podatek, kje Slovenci najpogosteje uporabljamo gotovino – v tujini! Ko gre za plačevanje na potovanjih, še vedno prevladuje gotovina (41 %). A vse več Slovencev se tudi v tujini odloča za plačevanje s plačilno debetno kartico (32 %). Kar 61 % Slovencev na potovanjih s plačilno kartico plačuje na bencinskih črpalkah in v trgovinah, približno polovica (53 %) pa kartično plačilo uporabi za plačilo računov v restavracijah, kavarnah in barih, pa tudi za plačilo nastanitev (49 %).
V času, ko se plačila digitalizirajo, je že jasno, kakšno bo plačevanje prihodnosti: enostavno, priročno in prilagojeno individualnim potrebam uporabnika.
Gotovina in ustava
Tudi Evropa želi na dolgi rok ukiniti rabo gotovine in uvesti t. i. digitalni evro. S tem bo posnemala države, v katerih gotovina počasi že izginja kot možnost plačila. Zato se je po vzoru Slovaške, ki je pravico do rabe gotovine zapisala v ustavo, tudi v Sloveniji (in Avstriji) oblikovala civilna iniciativa, ki želi z zbiranjem podpisov državljanov doseči vpis gotovine kot plačilnega sredstva v Ustavo RS. Pobudo za vpis gotovine v ustavo lahko podprete do konca oktobra na dva načina, in sicer elektronsko s pomočjo digitalnega podpisa ali pa s podpisom ustreznega obrazca na lokalni upravni enoti.