Sodobni televizorji so vsi po vrsti sposobni prikaza odlične slike, nekateri celo vrhunske. Drži, vendar pa skoraj noben televizor takšne slike ne dostavi ob nakupu. Razlogov za to je več. Prvi je res banalen. Zaradi varčevanja. Kako, prosim? Prav ste prebrali. Proizvajalci si namreč prizadevajo doseči kar najnižje številke pri porabi energije, saj potrošniki elektronske naprave kupujemo tudi preko informacij, kot so energetske oznake – te so pravzaprav ene redkih oznak in kratic, ki jih povprečni kupec v svetu televizorjev danes sploh razume. Posledično so televizorji privzeto »zadušeni« in zato bolj varčni – podobno kot avtomobili z motorji na notranje zgorevanje.
Ko razpakirate in prvič vklopite televizor, se vam pogosto prikaže izbira načina delovanja, ki vam ponuja dve možnosti »dom« ali »trgovina«. Seveda kliknete na možnost dom, saj boste televizor uporabljali v domačem okolju. A ta nastavitev lahko pri marsikaterem televizorju, sploh tistih z daljšimi diagonalami slike, poskrbi za precej temno in ne prav živobarvno sliko. Ker proizvajalec pač lovi vsak vat, s katerim bi še ujel posamezen energetski razred … Bi torej morali izbrati nastavitev »trgovina«? Nikakor. V tem primeru vas bodo bolele oči in glava, saj bo televizor »žarel«. A v trgovini, kjer so televizorji eden ob drugem, želijo proizvajalci doseči, da njihovi modeli izstopajo – zato dajo takrat vse od sebe, svetilnost je navita do konca, barve so prenasičene … v domačem okolju takšna slika nikakor ni gledljiva.
Drugi razlog, zakaj slika ni takšna, kot bi si jo nastavili profesionalci, pa tiči v dejstvu, da so skorajda vsi televizorji razviti in izdelani v Aziji, kjer jih barvno umerjajo (beri: kalibrirajo) tamkajšnji inženirji. In ti, hoteli ali ne, barve vidijo in dojemajo drugače kot Evropejci. Brez heca. In brez panike. V nadaljevanju vam razkrivamo, kako boste z nekaj preprostimi spremembami nastavitev dosegli precej boljšo in bolj gledljivo sliko svojega televizorja – novega ali starega.
1. korak: izklopite varčevanje z energijo
Kot se vam že svita, naj bo prvi korak iskanje funkcij, povezanih z varčevanjem z energijo in njihov izklop. Naj na tem mestu dodamo, da se vseh sprememb lahko lotite povsem brez strahu, saj vsi televizorji premorejo možnost tovarniške ponastavitve, torej se lahko kadarkoli vrnete v izhodišče in začnete znova, če boste z eksperimentiranjem pretiravali.
2. korak: spreminjajte standardni način
Sodobni televizorji danes ponujajo vrsto prednastavljenih načinov delovanja, poleg standardnega imajo skoraj vsi televizorji načine, kot so »naravni«, »dinamični«, »živahni«, »šport«, »film«, »igre«, »kino« in podobne. Ko izberete enega od teh načinov, se svetlost, kontrast in ostrina samodejno prilagodijo na prednastavljene vrednosti.
Naš nasvet: pozabite skoraj vse načine, najverjetneje boste uporabljali le standardnega – z lastnimi popravki, kakopak.
Vsekakor pa ne izberite načina šport za gledanje športa – ali karkoli drugega. Ta način pogosto umetno poveča svetlost, kontrast in nasiči barve (sploh zeleno) ter vklopi funkcijo glajenja gibanja, kar vse negativno vpliva na kakovost prikazane slike. Iz podobnih razlogov se izogibajte načinoma »živahno« in »dinamično«, ki navadno pretirano navijeta kontrast in ostrino ter premočno znižata svetlost.
Pogojno uporabni prednastavljeni načini se zato skrivajo pod izbirami »film« ali »kino«, saj v splošnem zagotavljajo najboljše rezultate. A s pomembno opombo: odlično se obnesejo pri gledanju filmov in serij, manj pa pri vseh drugih vsebinah. Nekateri novejši televizorji imajo tudi funkcijo, poimenovano »filmmaker«, ki želi poustvariti sliko, kot si jo je zamislil režiser filma. Ta je zelo dobrodošla, če so filmi tisto, kar najpogosteje gledate, saj je pogosto ta način kar najbližje optimalnim nastavitvam. Če boste izbrali ta način, vam priporočamo, da nekoliko povečate svetlost slike, saj omenjeni način predvideva, da boste filme gledali v zelo temnem prostoru.
A kot piše že v naslovu drugega koraka: mi bomo spreminjali standardni način in ga prilagodili lastnemu okusu.
3. korak: spreminjajte po eno nastavitev naenkrat
Še enkrat preberite nadnaslov in si zapomnite: spreminjajte le po eno nastavitev naenkrat ter preverite učinek. Zdaj pa se lahko lotimo razlage, katere nastavitve in kako jih spremeniti.
Svetlost: Menijski prevod svetlost ni najbolj posrečen, saj nima pretežnega vpliva na svetlost slike, temveč določa, kako temni so lahko najtemnejši deli slike. To pa je ključnega pomena za doseganje vrhunske kakovosti slike. V idealnem primeru bi moral televizor omogočati prikaz globoke črne barve, ne da bi pri tem izgubil prikaz podrobnosti v najtemnejših delih slike. Za čim bolj natančno nastavitev svetlosti (ozr. ravni črne barve) priporočamo naslednji ukrep: zaustavite sliko na kakšnem res temnem prizoru iz filma (dobra izbira je film Batman) in nato spreminjajte nastavitev svetlosti do točke, ko še vidite podrobnosti v najtemnejših predelih slike. Televizorji s tehnologijo OLED imajo pri tem izjemno prednost pred modeli z matrikami LCD.
Kontrast: Kontrast pa je nastavitev, ki v praksi uravnava raven bele barve, torej vpliva (tudi) na svetlost in na to, kako dobro lahko televizor prikaže skoraj bele podrobnosti senc. Za nastavitev kontrasta poiščite sliko z veliko bele barve, npr. poročno obleko ali nebo, polno belih oblakov. Znižujte vrednost kontrasta, dokler ne vidite vseh podrobnosti, kot so sence v gubah obleke ali subtilne sive sence v oblakih. Nato kontrast nekoliko povečajte, da dobite kar se da svetlo sliko s še vidnimi podrobnosti.
Barve: Šele zdaj je čas za prilagoditev barvnih nastavitev. Začnite z barvno temperaturo, ki se v nekaterih menijih imenuje tudi barvni ton. Priporočamo izbiro »toplo« ali »nizko«, ki bo preprečila, da bi bila bela barva videti pretirano modra. Nato prilagodite nastavitev odtenkov/barv, da bodo odtenki kože ljudi videti naravno, torej ne preveč rdeči niti preveč zeleno-rumeni. V slednjih primerih govorimo o nasičenosti barv, mi pa želimo, da so barve videti žive, vendar realistične in naravnega videza. Če se vam vendarle zdi, da nastavljene barve žarijo, to zelo verjetno pomeni, da so preveč intenzivne – popravite jih.
Ostrina: Obstaja več nastavitev, ki bi jih zelo verjetno morali izklopiti (!), da bi dobili kar najboljšo možno sliko. Proizvajalci televizorjev pogosto nastavijo precej visoko raven nadzora ostrine ter vklopijo tehnologije zmanjševanja šuma in druge načine za »izboljšanje« slike. Toda najboljši televizorji potrebujejo le malo ali nič dodatnih izboljšav, da prikažejo visokoločljive slike v vrhunski kakovosti. Čeprav se zdi protislovno, poskusite najprej malce znižati ostrino slike.
Previsoko nastavljeno ostrino lahko prepoznate po tem, da je ozadje videti zrnato, ob robovih predmetov pa se pojavlja senca, zaradi česar je celotna slika videti manj naravna.
Predlagamo, da kakršnekoli funkcije, ki imajo opravka s popravki ostrine, izklopite, nato pa nastavitev ostrine le po malem dvigujte, pa še to zgolj v primeru, če je slika videti »mehka«, s slabo vidnimi robovi. Izklopite tudi vse načine za zmanjševanje šuma in izboljšave slike, saj v praksi pogosto dosežejo ravno obratni učinek – zmanjšajo kakovost slike.
4. korak: preverite sliko z različnimi vsebinami
Če ste sledili zgornjim korakom, je vaša slika že blizu idealne – za vaše oči. Preizkusite jo najprej na vsebinah, ki jih najpogosteje gledate, nato pa še na vseh drugih vsebinah, ki so vam blizu. Pomnite: ključno je najti pravo ravnovesje med ohranjanjem svetlih in senčnih podrobnosti za bogato, tridimenzionalno sliko.
Se vam zdi, da vam ni uspelo? Če s kalibracijo televizorja niste zadovoljni, se vrnite v nastavitve, poiščite gumb za ponastavitev in začnite znova. Tako preprosto je.
