PRILOGE

Preživetja pri raku pljuč daljša, a še vedno slaba

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Zadnje bi lahko izboljšalo načrtovano presejanje.

Idealno bi bilo, če ljudje ne bi kadili. Rak pljuč je v 90 odstotkih kadilski rak. Ker pa to ni mogoče, bi k boljšim izidom zdravljenja pomagalo, če bi ga lahko odkrili v zgodnejših stadijih. Pljučni rak je neverjetna entiteta, potuhnjena in zločesta. Ko ga odkrijejo, je v večini primerov že v napredovalih oblikah, v stadiju III ali IV.

Kako bi lahko raka pljuč odkrili prej?

Ena možnost je presejanje za raka pljuč s preiskavo CT, katere učinkovitost je že dokazana v raziskavah, zaradi načina izvajanja pa jo je nekoliko težje uresničiti v praksi. V Sloveniji že nekaj let poteka debata v stroki, kako se tega lotiti. Program presejanja že izvajajo v sosednji Hrvaški, in kot je konec oktobra na pulmološkem simpoziju v organizaciji Klinike Golnik dejal vodja programa, hrvaški pulmolog prof. dr. Miroslav Samaržija, so z rezultati po dveh letih zelo zadovoljni. Profesor računa, da bo po nekaj letih presejanja delež ozdravitev večji, saj bo več tumorjev odkritih v stadiju I.

Kako pomembno je, da tega raka odkrijemo zgodaj, pričajo naslednji podatki: s kirurško odstranitvijo, ki je standardno zdravljenje bolnikov z omejeno obliko bolezni, torej v zgodnjem stadiju, je preživetje bolnikov med 60 in 90 odstotki. Pri več kot polovici bolnikov pa je rak ob odkritju že v metastatski obliki, stadiju IV, petletno preživetje teh bolnikov pa je le sedem odstotkov, smo slišali na golniškem simpoziju.

S tem morilcem se spopada ves svet

Rak pljuč je še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti zaradi raka po svetu. Po svetu približno dva milijona, v Sloveniji pa vsako leto zboli in umre približno 1.200 ljudi. Napredek v diagnostiki in zdravljenju raka pljuč je bil v zadnjih letih izjemen, a petletno preživetje vseh bolnikov z rakom pljuč je slabo, pet let od diagnoze doživi le okoli 23 odstotkov bolnikov. Kot za druge rake tudi za pljučnega velja, da je preživetje odvisno od razširjenosti bolezni ob diagnozi. Okoli 20 odstotkov bolnikov ima ob diagnozi omejeno obliko bolezni, 30 odstotkov lokalno razširjeno bolezen in kar 50 odstotkov razsejano bolezen, so strokovnjaki povedali na golniškem simpoziju. Pri slabi tretjini bolnikov je mogoča operacija, a je tveganje za ponovitev bolezni kljub operaciji in dopolnilni terapiji (kemoterapija, radioterapija) zelo veliko. Bolniki s pljučnim rakom so starejši, pogosto imajo pridružene bolezni, ki jih zaradi kajenja ni malo: srčno-žilne bolezni, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pogosto so v slabšem stanju zmogljivosti. Vse te spremljajoče bolezni povečajo tveganje za zaplete ob diagnostiki in zdravljenju. Ena izmed najpomembnejših preiskav v diagnostiki pljučnega raka je bronhoskopija. Cilj (invazivnih) preiskav, kot je bronhoskopija, je pridobiti dovolj tumorskih celic za natančen pregled histološkega tkiva, s čimer se določijo tip raka in napovedni označevalci.

Rak pljuč sploh ni več ena bolezen

Po odvzetih histoloških vzorcih pulmologi določijo dva tipa pljučnega raka. Navadno v 80 do 90 odstotkih primerov potrdijo, da gre za nedrobnoceličnega raka pljuč, v manjšem deležu pa za drobnoceličnega raka pljuč. Ko rak napreduje do metastatske, razsejane oblike, lahko strokovnjaki danes odkrijejo še mnogotere obraze te zahrbtne bolezni. Odkritje napovednih označevalcev, mutacij v nekaterih genih rakavih celic je prineslo velik napredek tudi v zdravljenju metastatskega nedrobnoceličnega raka pljuč. Odkrite mutacije v tumorju, kot so EGFR, BRAF, MET, ALK, ROS1, RET in druge, so tarče za zdravljenje z določenimi zdravili. Seznam se daljša, prihaja denimo že zdravilo proti mutaciji KRAS G12C. Te označevalce pri nedrobnoceličnem raku pljuč v stadiju IV v onkoloških centrih določajo rutinsko, saj rezultat nujno potrebujejo pri odločitvi o uvedbi sistemskega zdravljenja.

V redni praksi se je uveljavil tudi trenutno edini označevalec, ki naj bi po rezultatih raziskav napovedal tudi uspešnost imunoterapije, tako imenovani PDL1. Čeprav se ni izkazal kot optimalen, je določanje PDL1 v klinični praksi nujno pri vseh napredovalih nedrobnoceličnih rakih pljuč.

Imunoterapija navdušuje, a ima omejitve

Zdravljenje razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč temelji na sistemskem zdravljenju, katerega cilj je zmanjšati tumorsko maso ter zavirati razmnoževanje in rast rakavih celic. Dolgo časa so bolniki imeli le kemoterapijo, v zadnjih nekaj letih pa so precejšnjo razliko v učinkovitosti vsaj pri nekaterih bolnikih pokazale tarčne terapije in imunoterapija. Če imajo bolniki tarčne spremembe na tumorju, proti katerim obstaja ciljano orožje v obliki zdravila, dobijo tarčna zdravila. Številni bolniki z metastatsko boleznijo pa so v procesu zdravljenja že dobili imunoterapijo.

Imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk – kot samostojno zdravljenje ali pa kombinacija z drugimi oblikami zdravljenja – z rakavimi celicami ne obračunava neposredno, temveč pomaga imunskemu sistemu, da znova vzpostavi učinkovito obrambo proti zločestim celicam. Rakave celice na površini razvijejo molekule, s katerimi se skrijejo pred limfociti, ki jih ne prepoznajo in ne uničijo. Imunoterapija pa omogoči, da jih znova prepoznajo in uničijo. Onkologi so navdušeni nad učinkom, dolgimi zazdravitvami, nadzorom nad boleznijo, ki je prejšnje terapije niso zmogle. Slaba stran je, da žal vsi bolniki na zdravljenje z imunoterapijo ne odgovorijo, odgovori jih le četrtina. Zakaj je tako, še vedno ni povsem jasno. Zdravljenje z imunoterapijo povzroča tudi neželene sopojave, a so dobro obvladljivi, pravijo strokovnjaki.

Viri:

Raghu G et al. Diagnosis of Idiopathic Pulmonary Fibrosis. An official ATS/ERS/JRS/ALAT Clinical Practice Guideline. Am J Respir Crit Care Med. 2018 Sep 1;198(5):e44-e68.doi: 10.1164/rccm.201807-1255ST.

Ballester B, Milara J, Cortijo J. Idiopathic Pulmonary Fibrosis and Lung Cancer: Mechanisms and Molecular Targets. Int J Mol Sci. 2019 Jan 30;20(3):593. doi: 10.3390/ijms20030593. PMID: 30704051; PMCID: PMC6387034.

Golniški simpozij 2022: zbornik prispevkov: Bled, 27.- 29. oktober 2022; Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2022.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?