Diabetična retinopatija je resnično potuhnjen zaplet sladkorne bolezni. »Ljudje naj se zavedajo, da so redni pregledi očesnega ozadja pomembni, ne glede na to, ali imajo težave z vidom ali ne. Marsikdo težko razume, zakaj bi moral na očesni pregled, če dobro vidi in ga nič ne boli. A bolezen je tiha, danes človek še odlično vidi, jutri pa lahko nenadoma masivno zakrvavi v oko in oslepi. S pregledi očesnega ozadja bolezenske spremembe pravočasno odkrijemo in hudo okvaro vida lahko preprečimo,« pravi oftalmologinja doc. dr. Mojca Urbančič z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Bistvene spremembe v očesu
Po besedah dr. Urbančičeve se strokovnjaki osredotočajo na spremembe očesnega ozadja, ki lahko pomembno vplivajo na vid – to so spremembe na mrežnici, od tod tudi izraz diabetična retinopatija (kar pomeni bolezen mrežnice).
»Prve spremembe, ki jih oftalmologi vidimo ob pregledu očesnega ozadja, so drobne rdeče pikice, mikroanevrizme. To so izboklinice na žilah, ki prehranjujejo mrežnico. Sčasoma lahko zaradi prizadetosti žilne stene nastajajo še spremembe, ki so posledica povečane prepustnosti okvarjenih žilic in zapiranja teh žilic,« pojasnjuje oftalmologinja.
Povečana prepustnost in zapora žilja
Povečana prepustnost žilja ima za posledico oteklino (edem) mrežnice, kopičenje lipoproteinov v mrežnici in nastanek krvavitev v mrežnici. Zaradi okvare žilne stene se žile tudi zamašijo, nastanejo večja območja mrežnice, ki niso prekrvljena.
Neželene neovaskularizacije
Zaradi zamašenih žilic in posledične neprekrvljenosti večjih območij mrežnice začnejo nastajati nove žile, to so neovaskularizacije.
»Neovaskularizacije niso ne želene ne koristne, ker imajo te žilice slabšo steno in zlahka zakrvavijo. Naravni proces je tak, da se iz teh žilic sčasoma tvorijo žilne membrane, ki se nato pretvorijo v žilno-brazgotinske membrane, ki se krčijo, pri tem pa lahko pride do odstopa mrežnice,« pojasnjuje oftalmologinja.
Tri stanja, ki ogrožajo vid
Začetne spremembe na očesnem ozadju oftalmologi opredelijo kot neproliferativno diabetično retinopatijo. Napredovalo stopnjo bolezni, ko se pojavijo neovaskularizacije, imenujejo proliferativna diabetična retinopatija. Zapleta proliferativne diabetične retinopatije sta krvavitev v notranjost očesa in odstop mrežnice. Oftalmologi posebej opisujejo spremembe v predelu rumene pege ali makule, centralnega dela mrežnice, ki nam omogoča dobro vidno ostrino. Spremembe, ki se pojavijo v tem delu mrežnice, imenujemo diabetična makulopatija. Ker gre večinoma za oteklino mrežnice, pogosto raje uporabimo izraz diabetični makularni edem. Diabetični makularni edem, krvavitev v notranjost očesa in odstop mrežnice so stanja, ki resno ogrožajo vid.
O zdravljenju se oftalmologi odločajo na podlagi obsežnosti in lokacije sprememb mrežnice. Ker so spremembe, ki resno ogrožajo vid, lahko prisotne že takrat, ko še ni poslabšanja vida, so smiselni in pomembni redni pregledi očesnega ozadja. Osebe s sladkorno boleznijo na pregled očesnega ozadja navadno napotijo družinski zdravniki, diabetologi, lahko pa tudi oftalmologi.
Kdaj na prvi očesni pregled
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 ob nastanku bolezni, ki se razvije razmeroma hitro, še ne potrebujejo pregleda očesnega ozadja, saj so spremembe na očesnem ozadju pozni zaplet bolezni.
»Pri teh osebah svetujemo pregled očesnega ozadja od dve do pet let po postavljeni diagnozi,« pojasnjuje dr. Urbančičeva.
Sladkorna bolezen tipa 2 nastaja postopoma. Navadno bolezen traja že nekaj časa, preden se ugotovi.
»Verjetnost že prisotnih poznih zapletov sladkorne bolezni, med njimi tudi diabetične retinopatije, je tako ob postavitvi diagnoze večja, zato naj bi osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 opravile pregled očesnega ozadja v dveh mesecih po postavljeni diagnozi sladkorne bolezni. Glede na stanje, ugotovljeno ob prvem pregledu očesnega ozadja, se jih vnovič naroči na pregled po določenem času ali pa se jih napoti na zdravljenje. Če znakov diabetične retinopatije ni ali pa gre le za začetne spremembe na očesnem ozadju, zadostuje kontrolni pregled čez leto dni. Če je sprememb več, so intervali krajši ali pa sledi napotitev na zdravljenje,« poudarja dr. Urbančičeva.
Izkoristite program presejanja diabetične retinopatije
V Sloveniji imamo nacionalni program presejanja diabetične retinopatije od leta 2016. Glavni namen programa je pravočasno odkriti bolnike, ki potrebujejo zdravljenje, in s tem preprečiti hudo okvaro vida.
»Prednost presejalnega pregleda je, da je dostopen, razmeroma kratek, hiter, stanje pa je fotodokumentirano. Presejalni pregled opravi diplomirana medicinska sestra, ki osebo s sladkorno boleznijo povpraša o morebitnih težavah, preveri vidno ostrino in slika očesno ozadje s posebno kamero. Zdravnik nato pregleda slike in da mnenje glede kontrole ali zdravljenja,« pojasnjuje dr. Urbančičeva.
Presejanje diabetične retinopatije po enotnem protokolu poteka v osmih centrih v Sloveniji (očesni oddelek SB Celje, očesna ambulanta ZD Kranj, očesna ambulanta ZD Bled, očesni oddelek SB Novo mesto, očesni oddelek SB Izola, očesni oddelek UKC Maribor, očesni oddelek SB Murska Sobota, očesna ambulanta SB Brežice, klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana in Očesna klinika UKC Ljubljana).
Zdravljenje
Zdravljenje diabetične retinopatije je zelo individualno in prilagojeno bolniku. Različne metode zdravljenja se med seboj kombinirajo, odvisno od stanja pri bolniku. Za proliferativo diabetično retinopatijo se uporablja laserska fotokoagulacija, ob zapletih proliferativne diabetične retinopatije pogosto ne gre drugače kot z operacijo (vitrektomija). Oteklino v rumeni pegi večinoma zdravijo z zdravili v obliki injekcij (zdravila anti-VEGF) ali vsadkov (kortikosteroidi). V nekaterih primerih uporabijo tudi mikropulzni laser. Pogosto se pri istem bolniku uporabi več različnih metod zdravljenja.
