Ko se znajdeš pred izzivom, se ga lotiš. Tudi brata Renato in Davor Bračič sta se ga in sredi Rač, nedaleč stran od Mariboru, pred leti postavila manjši rastlinjak, v katerem sta posadila 50 sadik šestih sort čilija, pa papriko, paradižnik. Rastlinjak se je z leti razširil, njuna kolekcija najrazličnejših omak, pa tudi.
In kdaj se začne trgatev?
Bračičeva v smehu pripomnita, da so čiliji podobni vinu in da jih obirata od avgusta pa vse do oktobra. Bračičeva priznavata, da sta nora na omake: ne samo da jih rada preizkušata, še več - omake so zanju pravi izziv. Na vprašanje, katere omake so najokusnejše, bosta brez razmisleka odvrnila, da čilijeve omake, ker so nekaj posebnega. A hkrati bosta tudi opozorila, da čilijeva omaka ni samo tabasco, kot menijo mnogi Slovenci, ampak lahko takšno omako, ki "zažge", pripravimo tudi sami: "Pa še veliko boljšega okusa bo!"
Pomagali so jima tudi v Južni Ameriki
O pridelovanju čilijev in ostale zelenjave, ki je pomembna za pripravo slastnih omak, sta veliko brala in raziskovala. Za omake ju je navdušila njuna stara mama, ki je sicer najraje delala marmelado, a ju je naučila tudi osnov priprave omake. Ne nazadnje sta omaka iz čilija in marmelada podobnega videza, se pošalita mladeniča, ki sta sicer oba izučena kuharja. Precej so jima pomagali Slovenci, ki živijo v Južni Ameriki, Avstraliji in Aziji, torej v krajih, ki veljajo za domovino čilijev, s katerimi sta se spoprijateljila. "Dali so nama številne uporabne nasvete in nama poslali tudi kar nekaj novih sort semen." Pa tudi sicer je pri Bračičih v navadi, da če kdo od družinskih članov ali prijateljev odpotuje kam v tujino, jima prinese kakšno novo sorto čilija, ki ga brata nato poskušata vzgojiti. Kar nekaj poskusov jima je uspelo, nekaj pa tudi ne. Renata je spodbudilo seme znamenitega čilija dorset naga, ki ga je dobil v dar in posejal. Plodovi so bili fantastični, tako da je naredil tudi dobro omako. Ko jo je ob dobrotah z žara ponudil prijateljem, so bili navdušeni. Vedno znova so jo hoteli okušati - in to mu je dalo krila. Zdaj stoji na vrtu za gostilno že več rastlinjakov, v njih pa raste veliko različnih sort. Da so nekateri zelo posebni in brutalno pekoči, se rada pohvalita.
Od sladke do najbolj pekoče
Recepture omak so narejene izključno po okusu starejšega brata Renata in po njegovih kulinaričnih izkušnjah, ki jih pridno nabira že dobrih 16 let: "Vse ima skrbno zapisano, vendar tisto piko na i, da je omaka res omaka, in to prava, pozna samo on - in jaz mu pri tem stoodstotno zaupam. Brat je boljši kuhar in pravi mojster okusov. On je zdaj car v naši kuhinji," Davor priznava Renatu kulinarične prednosti in poudari, da čedalje bolj tesno sodelujeta in gradita na sožitju. V smehu doda, da sta v resnici dober par. Oba prva poskusita novo omako kar med pripravo, iz "piskra", kot se za kuharja spodobi, v smehu nadaljuje Davor. Nato so poskusni zajčki še drugi člani družine. "Šele ko smo vsi zadovoljni z okusom, omako začnemo polniti in ponujati tudi drugim." Do zdaj sta ustvarila že več deser omak različnih okusov. Da bi morala eno izpostaviti, je zelo težko, pravita, vse so jima pri srcu in vsaka ima svojo zgodbo. "Za vsako se je treba zelo potruditi. Vsaka se začne iz semenke, nato sledi skrbna vzgoja, pobiranje, sortiranje, kuhanje, polnjenje, etiketiranje. Vse to ročno in s srcem." Brata sta skupaj določila stopnjo, kako pekoča je katera od njih, in omake oštevilčila - od sladke do najbolj pekoče. Da ne bi bilo pomote, saj so okusi povsem različni.
Nikoli na tešče
Po mnenju bratov Bračič so čilijeve omake v Sloveniji in tudi drugod po Evropi in svetu vedno bolj prisotne v kulinaričnih zgodbah, kajti ne samo da so odličnega okusa, barv in seveda tudi pekočine, so tudi nenadomestljiv dodatek za izboljšanje okusa jedem in blagodejno vplivajo na prebavo, počutje in zdravje ljudi.
"Po čilijevih omakah se jed pozna. Le uporabljati jih je treba pravilno in postopoma ter nikoli na tešče. Uporabljamo jih lahko resnično povsod, nepogrešljive so v vseh omakah, v jedeh na žlico, pri specialitetah z žara in ražnja, na pici, testeninah, solatah, ob suhomesnatih izdelkih in sirih ter prigrizkih. Enostavno povedano, povsod, kjer želite obogatiti okus vaše jedi. Slovenci smo za vroče. Nekateri se pri manj pekočih omakah ustavijo in ob njih uživajo, jih komentirajo in tudi pohvalijo. Spet drugi preskočijo blage okuse in takoj posežejo po ekstra pekočih omakah, z malo 'švica' in kakšno solzo v očeh uživajo v njih."
Kuha se kot dober paprikaš
Specialista za omake se zavedata, da ima vsak od nas kakšno sestavino, ki jo ima še posebej rad in jo enostavno mora uporabiti. In ravno tako je pri pripravi omak, ki jih lahko vsak pripravi tudi povsem sam doma v stilu sam svoj mojster. "Čilijeva omaka se kuha kot en dober paprikaš - počasi, s srcem in z dobro kombinacijo sestavin po okusu. Seveda osnova je čili, ker je vrst veliko, izberimo tisto, ki nam ugaja. Dodamo malo olja, vseeno kakšnega, kakšno čebulo, paradižnik in vse skupaj dobro prepražimo. Lahko bi že tukaj končali, grobo ali fino spasirali, odvisno od želene strukture, malo začinili s soljo in z vsebino napolnili stekleničke. Lahko pa nadaljujemo z dodajanjem različnih sestavin, kot so sveža zelišča - timijan, lovor, majaron, bazilika, rožmarin -, česen, paprika, vse možne začimbe, tudi sadje vseh sort, če so vam všeč sadni okusi in barve, kis, sok limone ali limete, lahko tudi žlice sladkorja ali drugih sladkih dodatkov. Okusi so različni, pri omakah si je treba upati in malo eksperimentirati. Priporočava samo, da pri pripravi omak uporabljate rokavice, tudi očala niso slaba ideja, in da naredite degustacijo omak šele, ko se te ohladijo. To pa kakšen dan ali dva kasneje, kajti šele takrat boste dejansko okusili, kako tekne vaša omaka."
