Pametni dom je prostor, ki predvideva vaše potrebe in vam omogoča, da si prilagodite in podredite svoje okolje. Vsaj tako nekako ga oglašujejo. Kdor je v praksi že poskusil postaviti pametni dom, je hitro ugotovil, da vse skupaj vendarle ni tako zelo enostavno. Je pa res, da prava kombinacija nastavitev in naprav olajša življenje in poskrbi za pravo udobje.
Največji izziv pametnega doma je poplava ekosistemov, standardov in predvsem raznolikih naprav, ki se ne znajo nujno pogovarjati ena z drugo. Zato je zelo priporočljivo, da se ustvarjanja pametnega doma najprej lotite na papirju – z nekaj načrtovanja.
1. korak: izbira ekosistema
Najpomembnejša odločitev vas čaka že na začetku: kateri (eko)sistem bo skrbel za nadzor naprav in sistemov v vašem domu. Glede na to, da se je industrija pred kratkim vendarle skoraj poenotila in potrdila, da bo v prihodnje prešla na standard Matter, pri vsaki napravi ali rešitvi preverite, da ga podpira.
Trenutno področje rešitev za pametni dom obvladuje pet ali šest platform oziroma ekosistemov.
Največji delež ima Amazon Alexa z istoimensko aplikacijo in glasovnim upravljanjem. Sledita mu ameriška konkurenta Apple Home in Google Home ter platforma SmartThings podjetja Samsung. Vsaka od teh se lahko pohvali z lastno paleto pametnih izdelkov in rešitev za dom. Njihova odlika je predvsem v tem, da so zelo dobro poskrbeli za interno združljivost, zato je uporabniška izkušnja ob uporabi naprav enega proizvajalca zelo dobra. Kaj pa če vam je bolj všeč naprava drugega proizvajalca – bo delovala. V kolikor bo opremljena z oznako standarda Matter skoraj zagotovo, sicer pa vas čaka nekaj branja navodil v razdelku združljivost.
Samograditelji, ki ne prisegajo le na eno blagovno znamko, pogosto uporabljajo odprtokodno programsko rešitev Home Assistant, ki sicer zahteva nekaj več tehničnega znanja, je pa zato lahko z njo moč krmiliti skorajda karkoli – od pametnega pralnega stroja in pečice do polnilnice za električna vozila – in to z glasom. Nekaj podobnega velja za kitajsko platformo Tuya – to ime ste verjetno zasledili, če po izdelkih za pametni dom brskate na spletni tržnici AliExpress.
2. korak: izbira naprave za upravljanje
Vse pripomočke in naprave za pametni dom lahko upravljate s pametnim telefonom, tako da se pogovarjate z ustreznim pomočnikom ali uporabljate namensko aplikacijo. Prav zato vam priporočamo, da imate po domu namestite kombinacijo pametnih zvočnikov in pametnih zaslonov, da vas bo lahko digitalni pomočnik vedno slišal (ukazov vam ne bo treba kričati). Pametni zasloni so sicer dražji, a vsekakor bolj vsestranski, saj ponujajo preproste gumbe za upravljanje na dotik, ki jih lahko uporablja vsakdo.
Pri izbiri rešitve upoštevajte tudi druge osebe, s katerimi živite, in morebitne goste, ki morda niso seznanjeni z nastavitvami pametnega doma
Vzemimo na primer pametno razsvetljavo. Če želite stikala za luči upravljati z glasovnim pomočnikom, jih morate pustiti v položaju vklopljeno. Toda brez fizičnega stikala lahko zmedete goste. Tudi otroci morda ne bodo imeli dostopa do upravljanja prek telefona ali pa jim glasovno upravljanje ne bo všeč. Drugi ljudje bodo verjetno izklopili vaša stikala – že zaradi dolgoletnega mišičnega spomina je to navado težko prekiniti. To lahko zaobidete z nakupom pametnih stikal, vendar dobro premislite, ali res želite zamenjati prvotna stikala ali zgolj dodati pametna.
Večina ekosistemov že podpira možnost, da vsakdo v gospodinjstvu ustvari svoj profil, nekateri pomočniki pa lahko celo prepoznajo, kdo v gospodinjstvu govori, posledično je uporabniška izkušnja še bolj prilagojena. Ne glede na to, za katero rešitev se odločite, morate ostalim pokazati, kako jo uporabljati, da bodo vaša družina, sostanovalci in gostje zadovoljni z njenim delovanjem.
3. korak: povezljivost je ključna
Skoraj vse naprave pametnega doma potrebujejo zanesljivo brezžično povezavo Wi-Fi. Poznati morate dve najpogosteje uporabljeni frekvenci: 2,4 GHz in 5 GHz. Večina pametnih domačih naprav deluje na frekvenci 2,4 GHz, čeprav se to začenja spreminjati. Prva ima daljši doseg, vendar pa frekvenca 5 GHz zagotavlja višje hitrosti. Dodatno težavo v praksi predstavlja zasičenost frekvenčnega spektra, ki je trenutno znatno višja v pasu 2,4 GHz. Ta prenatrpanost, pri kateri se signali Wi-Fi med seboj motijo, je lahko težava, zlasti za ljudi, ki živijo v stanovanjih.
Z aplikacijo WiFi Signal na pametnem telefonu lahko preverite, kako zasedeni so vaši brezžični kanali, in morebiti preklopite na drug kanal, čeprav bi morala večina usmerjevalnikov to opraviti samodejno.
Drugi vidik zagotavljanja kakovostne povezljivosti so omejitve usmerjevalnika. Večina sodobnih usmerjevalnikov teoretično podpira do 250 naprav, vendar se lahko njihova zmogljivost poslabša veliko prej, preden dosežete to mejo. Če opazite težave s povezljivostjo v pametnem domu, bo najverjetneje najučinkovitejša rešitev nakup zmogljivega brezžičnega usmerjevalnika (ali pa premik obstoječega na drugo/ustreznejšo lokacijo – če je to mogoče). V primeru večjih objektov, npr. večnadstropnih hiš, pa poskrbite za t. i. WiFi Mesh, vgradite več podaljševalnikov dosega signala WiFi.
4. korak: namestitev naprav
Po tem, ko ste odkljukali zgornje tri korake, lahko začnete v svoj pametni dom dodajati naprave in jih nastavljati. Odvisno od tega, za kateri ekosistem ste se odločili, ga spremlja tudi ustrezna aplikacija za pametne telefone. Ta služi kot osnovno orodje. Postopek nastavitve se začne na zaslonu prek gumba z znakom plus (+) ali menija za dodajanje naprav.
V primeru rabe (naj)novejših naprav je postopek standardiziran, tako da proizvajalci naprav, certificiranih za Matter, vključijo nastavitveno kodo.
Običajno je v obliki nalepke na ohišju in opremljena z grafično kodo QR, lahko pa je tudi natisnjena ali vključena v letak v embalaži. Ta koda vsebuje vse informacije, ki so potrebne za varno in šifrirano zagonsko nastavitev naprave. Pametni telefon jo mora le posneti s svojo kamero.
Sistemska aplikacija ima v ta namen funkcijo skeniranja in vas kot uporabnika tudi vodi skozi naslednje korake. Med nastavitvijo naprava Matter prejme poverilnice za dostop do omrežja WiFi. Prav tako dobi edinstveno ime in je dodeljena sobi/prostoru za poznejšo lažjo identifikacijo – v tej točki predlagamo, da naprave in prostore ustrezno poimenujete/preimenujete, da jih boste lahko takoj prepoznali.
5. korak: nadzor in avtomatizacija
Po zagonu so naprave pripravljeni za delovanje. Odzovejo se na navodila v aplikaciji pametnega telefona in na glasovne ukaze. Digitalni pomočnik ustreznega sistema – Alexa, Bixby, Google Asistent ali Siri – prevzame nadzor brez dodatnih nastavitev. Poveljujete jim bodisi z glasom, bodisi prek zaslona pametnega telefona, tablice ali pametnega zaslona. Preizkusite delovanje posameznih ukazov in funkcij, da vidite, ali delujejo brezhibno.
V naslednjem koraku pa že lahko poskrbite za avtomatizacijo opravil.
Npr. prižig luči ob vstopu v dom v temnejšem delu dneva, zatemnitev luči v dnevni sobi ob vklopu sistema hišnega kina, aktivnejše prezračevanje ob naraščanju temperature prostorov ipd. Avtomatizacija je praktično sestavljanka pravil, rutin ali tokov, ki omogoča pametnemu domu, da se praktično upravlja sam. Ko so izpolnjeni določeni pogoji, programirana dejanja sledijo samodejno. Tako se na primer zvečer spustijo rolete ali pa krmilnik ogrevanja prepozna, da so vsi prebivalci zapustili hišo, in zniža sobno temperaturo.
Kako pameten je pa vaš dom?
