København je mesto, ki postreže s pravo mešanico klasične romantike in sodobne (pre)drznosti.
Danci so med prvimi na svetu po turističnih potovanjih v tujino (glede na delež prebivalstva), a tudi njihova država je izjemno zanimiva turistična destinacija. Okoljsko ozaveščeni Københavnčani po svoji prestolnici najraje manevrirajo s kolesi in čeprav ima mesto urejeno prometno omrežje, si ga je tudi kot turist najlažje ogledati kar s kolesom. In to ne glede na letni čas. Danci kolesarijo vse dni v letu, v dežju in snegu, na kolo sedejo celo navkljub občasnim svarilom, da je kolesarjenje odsvetovano zaradi premočnega vetra. Pri ogledu mesta s kolesom velja poznati nekaj pravil – Danci vas bodo grdo gledali, če ne boste z rokami nakazali smeri ob zavijanju oziroma z dvignjeno dlanjo naznanili, da se boste zaustavili.
Romantični Tivoli
Leta 1843 ustanovljeni vrtovi Tivoli so vedno polni veselih otrok, zasanjanih parov in turistov z vseh vetrov. Pogosto sta ga obiskala pravljičar Hans Christian Andersen in slavni Walt Disney, ki je tukaj dobil navdih za svoj Disney World. Tivoli je pravzaprav zabaviščni park, ki se ponaša z eksotično arhitekturo, zgodovinskimi stavbami in bujnimi vrtovi. Najstarejša in najbolj priljubljena vožnja v Tivoliju je leseni tobogan iz leta 1914, eden sedmih toboganov na svetu, ki imajo na vsakem vlaku zavirača. Kdo ali kaj je zavirač? To je človek, ki zaustavi vlak smrti.
V prazničnem času je v Tivoliju božični sejem z več kot 60 stojnicami, ki se šibijo pod težo božičnih okraskov, prigrizkov, sladkarij ali toplih napitkov. Za pravljično vzdušje pa poskrbi 70.000 božičnih kroglic, več kot tisoč božičnih drevesc in nešteto bleščečih lučk.
Mestno smučišče
Na jugovzhodu mesta je nedavno zrasel hrib, t. i. CopenHill, in na njem smučišče. K inovacijam usmerjeni in okoljsko naravnani Danci so obrat za pridelavo energije iz odpadkov spremenili v futuristično smučarsko letovišče s pogledom na morje. Označili so ga za odličen primer hedonistične trajnosti – okolju prijazna rešitev, ki poskrbi za zabavo in rekreacijo. Poleg smučanja – tako poleti kot pozimi – ponuja še pohodništvo in plezanje po najvišji plezalni steni na svetu, visoki 85 metrov. Po smučanju pa se lahko sprostite v après ski baru. Poletni večeri so namenjeni različnim glasbenim dogodkom.
In tudi če niste adrenalinsko razpoloženi, se zaradi čudovitih razgledov na mesto in morje vzpon splača.
Mesto v mestu – Christiania
København v sebi skriva še eno posebnost. »Svobodno mesto« (Fristaden) Christiania je bilo sprva označeno za družbeni eksperiment, danes pa ima okoli tisoč prebivalcev in čisto poseben status. Osnovni princip je zavračanje zasebnega lastništva in tržne ekonomije, prednost pa daje kolektivnim pravicam. Nastanek mesta sega v začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je v Københavnu primanjkovalo cenovno dostopnih stanovanj in mnogi mladi Danci so – pod vtisom grozovitih posnetkov vojne v Vietnamu – sanjali o utopičnem življenju brez konfliktov. Našli so pot do stare vojašnice v središču mesta, ki jo je obdajalo bujno zelenje, jezero in kanali pa so jo ločevali od preostalega dela mesta. Rodila se je samoupravna in samozadostna skupnost naseljencev, ki je postala sinonim za hipijevsko gibanje, kolektivizem in anarhijo.
Mestece je barvito, stavbe so okrašene, pobarvane in polne grafitov. Tu najdemo tudi templje različnih verstev, lokale, koncertna prizorišča in t. i. Pusher street, kjer je konoplja še vedno v uporabi in prodaji, čeprav je v državi prepovedana. Hiše ob jezeru so zgradili prebivalci sami, gre za t. i. »arhitekturo brez arhitektov«, s poudarkom na trajnosti in ekologiji. Kdo živi tukaj? V nasprotju s prepričanjem mnogih, svojih hišk v Christianiji niso zgradili le hipiji in preprodajalci marihuane, ampak tudi univerzitetni profesorji, direktorji, filozofi in priznani umetniki. To uporniško mesto je vsekakor vredno obiska, a fotoaparat raje pustite doma, saj je fotografiranje na mnogih mestih prepovedano.
Praznični København
Božično pivo
Božično pivo je temnejše in močnejše pivo na osnovi slada, precej bolj intenzivno od klasičnega pilsnerja. Tradicija izvira še iz vikinške dobe. Vikingi naj bi varili in pili to temno pivo v čast nordijskim bogovom in praznovali temne zimske dni. Danes več kot 220 danskih pivovarn ob koncu leta proizvede rekordno število božičnih piv, približno 350 vrst naštejejo.
Parada Santa Lucia
Vsako leto 13. decembra se skozi kopenhagenske kanale poda na stotine kajakov. Okrašeni z utripajočimi lučkami in božičnimi okraski plujejo skozi ozke kanale v čast danski tradiciji svete Lucije. Gre za alternativno različico, saj tradicionalna praznovanja potekajo po šolah, cerkvah in domovih za ostarele. Otroci se ta dan oblečejo v belo, nosijo krono iz sveč in pečejo posebne žemljice, ki jih delijo s svojimi najdražjimi.
Zimska kopel
Mnogi domačini se skozi celo leto kopajo v izjemno čistem kopenhagenskem pristanišču – na primer na lokacijah Kalvebod Bølgen in Nordhavn. Po zimski kopeli pa obvezno na vroč praznični gløgg. Prebudite Vikinga v sebi in si privoščite to prav posebno izkušnjo.