Barbara Gavez Volčjak
Ob hrvaški obali Jadranskega morja leži vsega skupaj 1244 otokov, otočkov in čeri. Tako kot se razlikujejo po velikosti, se hrvaški otoki razlikujejo še po marsičem: vegetaciji, obali, razvitosti, turistični ponudbi in drugem. Zato je zelo nehvaležno reči, kateri med njimi je najlepši, kajti na vsakem od njih se najde kaj privlačnega, in o okusih se navsezadnje ne razpravlja. Zato vam ne bomo predstavili najlepših jadranskih otokov, temveč se bomo osredotočili na druge zanimivosti: največjega, najmanjšega, najdaljšega, najbolj oddaljenega, najbolj zelenega in podobno… Morda pa med njimi najdete svoj letošnji počitniški cilj.
Največja: Krk in Cres
Z nazivom največjega hrvaškega otoka se ponašata kar dva, soseda Krk in Cres. Dolgo je za največjega veljal Krk, a v začetku 21. stoletja so strokovnjaki ugotovili, da oba merita enako – natanko 405,78 kvadratnega kilometra. Krk sodi med najbolj priljubljene dopustniške cilje na Hrvaškem. Ponaša se s privlačnimi, urejenimi in čistimi plažami, od katerih jih je kar 14 označenih z modro zastavo. Na svoj račun pa na Krku pridejo tudi ljubitelji aktivnega dopusta in uživanja v naravi, saj je na otoku urejenih preko 300 kilometrov kolesarskih in pohodniških stez. Cres je na splošno manj turističen od sosednjega Krka, a to ne pomeni, da turisti na njem nimajo kaj početi. Veliko možnosti je za športne dejavnosti, najdejo pa se tudi naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti. Skupaj z gastronomsko ponudbo je Cres prijeten kraj za oddih od napornega vsakdana.
Najmanj prebivalcev: Ošljak
Za najmanjšega izmed naseljenih hrvaških otokov velja Ošljak v Zadrskem kanalu. Njegova površina meri 0,332 kvadratnega kilometra, obala je dolga vsega 2,41 kilometra, najvišji vrh pa doseže 89 metrov nad morjem. Na otoku v naselju Ošljak živi 29 prebivalcev, kar je prav tako najmanj med vsemi otoki, trajekt pa v pristanišče pride štirikrat dnevno in odpelje ljudi po opravkih na sosednje otoke. Na Ošljaku namreč nimajo ne trgovine, ne zdravnika, ne pošte. Pošiljke dobivajo enkrat ali dvakrat na teden.
Najbolj zelen: Mljet
Mljet je najbolj gozdnat in zelen, zato za marsikoga tudi najlepši jadranski otok. Kar 70 odstotkov površine otoka prekriva gozd, najbolj razširjene vrste so alepski bor, pinija in hrast črnika. Zahodni del otoka je zavarovan kot narodni park, predvsem zaradi edinstvene panorame razčlenjene obale, klifov ter Velikega in Malega jezera, slanih jezer, ki sta bili še pred približno dvema tisočletjema sladkovodni. Z morjem sta povezani skozi Solinski kanal, ker pa sta manj valoviti, je v njiju voda vedno za nekaj stopinj toplejša kot v morju. Na Velikem jezeru stoji tudi ena od značilnosti otoka, benediktinski samostan sv. Marije s cerkvico iz 12. stoletja. V narodnem parku gozd prekriva kar 90 odstotkov površine.
Najbolj oddaljen: Palagruža
Otočje Palagruža leži sredi Jadranskega morja. Deset otočkov, 68 navtičnih milj južno od Splita, je celo bliže italijanski obali kot hrvaški. Največji otok v skupini je Vela Palagruža, na kateri stoji svetilnik, obdajajo pa jo Mala Palagruža, Kamik, Tarmuntona, Pupak, Kunj, Baba in Gaće, okoli katerih se je treba izogibati plitvinam in čerem. Tri navtične milje jugovzhodno leži najjužnejša kopna točka Hrvaške, otoček Galijula, okoli katerega so namerili najvišje nevihtne valove na Jadranu, visoke kar devet metrov.
Najsrečnejši: Rab
Že stari Rimljani so otok na koncu Kvarnerja imenovali Felix Arba (srečni otok), najverjetneje zaradi njegovih naravnih bogastev in visoke razvitosti. Ta slogan turistični delavci na otoku gojijo še danes, saj je zaradi različnih podnebnih vplivov na otoku na več načinov mogoče najti srečo. Medtem ko je njegova vzhodna obala zaradi burje nepristopna in pusta, se na južni strani kaže povsem drugačna podoba. Posebno glavno mesto otoka, srednjeveški Rab s svojimi značilnimi štirimi cerkvenimi zvoniki, je prava zakladnica zgodovine. Prebivalci jo obujajo s prireditvami, kot sta Rapska fjera in Rapske viteške igre, ki vsako leto privabijo številne turiste.
Najbolj šarmanten: Brač
Med drugimi priljubljenimi cilji jadralcev se sramežljivi Brač kar nekako izgubi, zato na njem še ni tako masovnega turizma in je ohranil dalmatinski šarm, ki ga drugod ni več najti. Sploh severna stran je zaradi razgibane obale in močnih vetrov manj gostoljubna. Lahko bi rekli, da je Brač prikaz Dalmacije, kakršna je bila nekoč. Slikovita mesteca, pristni muzeji, premišljeno načrtovane tematske poti in gastronomske poslastice ponujajo obiskovalcem največ, kar lahko dobijo turisti – spontana doživetja v lokalnem okolju.
Najbolj zanimiv za potapljače: Vis
Vis je priljubljen cilj jadralcev iz več razlogov. Čudovite plaže, kot so Srebrna plaža, Stiniva, Stončica ali Rukavca, vabijo h kopanju v kristalno čistem morju, mesti Vis in Komiža ter notranjost otoka pa izžarevajo barve, okuse in vonje Sredozemlja. Poleg naravnih lepot pa je Vis zanimiv tudi zaradi svoje burne preteklosti. Med drugo svetovno vojno so tukaj najprej imeli bazo Italijani, nato pa so ga zavzeli zavezniki in na njem zgradili letališče. Tako lahko potapljači v morju okoli Visa še danes vidijo ostanke kakih 30 letal, v glavnem bombnikov in lovcev iz druge svetovne vojne. Tehnično zahtevne potope vodijo vodniki iz lokalnih potapljaških agencij, potapljaški navdušenci pa lahko med drugim občudujejo skoraj popolnoma ohranjen bombnik B-17G, ki velja za eno najbolje ohranjenih letalskih razbitin na svetu.
Največja skupina: Kornati
V srednji Dalmaciji, južno od Zadra in zahodno od Šibenika, leži v morju skupina približno 150 otokov in otočkov s skupnim imenom Kornati. Poimenovani so po največjem med njimi, otoku Kornat, med večjimi pa so še Sit, Žut, Jadra, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Etimologi menijo, da je ime Kornati nastalo iz latinske besede corrimare, ki pomeni razsuti, razpršeni. Nekateri med njimi so bili naseljeni že v kameni dobi, zanimivo pa je, da danes na otokih ni stalnih naselij. Manjše skupine občasno naseljenih hiš so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na Kornatu ter na otokih Lavsa in Ravni Žakan.
Zadrski arhipelag: svet zase
Čudežni svet zadrskih otokov je svet še ne odkrite lepote, čistega morja in nedotaknjene narave. Pag, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Silba, Olib, Molat, Premuda, Ist, Iž, Sestrunj, Rivanj, Rava, Zverinac, Vir, Vrgada so le nekateri od nekaj več kot 200 otokov, otočkov in čeri, ki se v štirih nizih raztezajo vzporedno z obalo, najrazličnejših oblik in velikosti, poseljeni ali zapuščeni, turistično razviti ali še neodkriti. Arhipelag je idealen za vse vrste aktivnosti na morju in pod morjem, s svojim plovilom pa boste zagotovo našli varno zatočišče v več kot 50 večjih in manjših lukah, na urejenih sidriščih in v zaščitenih zalivih. Notranjost otokov boste najbolje spoznali med sprehajanjem po pešpoteh in planinskih stezah ali med kolesarjenjem po urejenih kolesarskih progah.
Ugljan, zeleni otok nasproti Zadra, s kopnim povezujejo pogoste trajektne in ladijske linije. Nad otokom kraljuje trdnjava sv. Mihovila, s katere se odpira nepozaben pogled na ves zadrski arhipelag. Mesteca Kukljica, Kali, Preko in Ugljan se lahko pohvalijo z dolgo ribiško in turistično tradicijo, otoške marine, varne luke in lučice s sredozemskim pridihom pa bodo z veseljem sprejele vaše plovilo. Pašman, oazo miru in tišine, z otokom Ugljanom povezuje most nad prelivom Ždrelac, z Zadrom in Biogradom pa trajektne povezave.
Dugi otok je vsekakor eden najlepših jadranskih otokov. Na eni strani Dugega otoka je naravni park Telaščica, katerega zaliv je v davni preteklosti tvoril celoto s Kornatskim otočjem, na njegovi drugi strani pa stoji impozanten svetilnik Veli Rat, ki bdi nad slikovitimi zalivi Solišćica, Pantera in peščeno plažo Sakarun. Ribiška in turistična mesteca Sali, Božava, Luka in Savar povezuje panoramska cesta, s katere se ponuja nepozaben pogled na okolico ter neverjetne klife, visoke tudi do 160 metrov.
Pag je otok fascinantnih pokrajin z najbolj razčlenjeno obalo na Jadranu ter številnimi peščenimi in prodnatimi plažami, kilometre dolgimi nizkimi kamnitimi zidovi, prastarimi oljkami in opojnim vonjem žajblja. Njegovi zaščitni znaki so svetovno znani ovčji sir, jagnjetina, slovita paška čipka in sol, medtem ko je samo mesto Pag spomenik srednjeveškega urbanizma.
Iž je otok oljkarjev, ribičev in lončarjev, katerih veščine so se v nespremenjeni obliki ohranile iz starih časov. Severozahodna skupina otokov, ki jo sestavljajo Silba, Olib, Premuda, Ist, Škarda, Molat in številni drugi otočki, je arhipelag v malem. Tukaj lahko nastanjeni v zasebnih hišah pri prijaznih domačinih preživite oddih v miru in tišini ter pozabite na vsakdanje skrbi.
Več zanimivega o jadranskih otokih najdete na www.vecer.com/prirocniki.
