Jan Plestenjak odkrito priznava, da si je uspeh od nekdaj močno želel, a pot do njega ni bila lahka. Na začetku kariere je bil njegov največji kompleks petje, saj ni bil zadovoljen s svojim glasom. Namesto da bi obupal, je vsak dan vadil ure in ure, leta dolgo, je povedal za revijo Obrazi. Samozavest si je prigaral z delom in predanostjo – celo plakate za svoje koncerte je lepil sam, ponoči in na skrivaj.
Kljub številnim neuspehom – praznim dvoranam, žvižgom in celo steklenicam, ki so letele proti njemu – ni odnehal. "Očitno sem bil dovolj trmast," pravi z nasmehom. Verjame, da je imel dovolj karizme, da je kljub začetnim spodrsljajem pritegnil občinstvo, saj je vedno izžareval pristno energijo.
Zanj je ključ do uspeha samokritičnost – zavedanje, da ni vse dobro, ga je gnalo k nenehnemu napredku. Čeprav ima svoj prepoznaven slog, se trudi, da se ne ponavlja, temveč raste z vsakim novim projektom. "Vsak ima svojo identiteto, kot pri modi – človek razvije svoj stil. To sem jaz," pravi.
Danes se zaveda, da občinstvo na njegove koncerte prihaja po znane hite, ki jih ima rado. V tem vidi čar svojega dela – dve uri petja skupaj z občinstvom, ki pozna skoraj vsako pesem. "To je največja sreča!" dodaja. Na vprašanja o novostih pa odgovarja v svojem duhovitem slogu: "Nič novega ne bo! Morda le drugačne luči, a brez velikih šokov."
Celotni pogovor z njim preberite v aktualni reviji Obrazi, ki vas čaka tudi v Trafiki24.
