Ko beseda nanese na uspešne športne družine, javnost pogosto pričakuje, da bodo otroci sledili stopinjam svojih slavnih staršev. Pritisk priimka in genetska predispozicija sta pogosto močna dejavnika pri izbiri kariere, vendar življenje včasih ubere povsem svojo pot. Odličen primer tega je družina nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja Jureta Koširja. Njegov sin namreč ni nadel smučarskih čevljev, temveč je svojo strast našel v umetnosti.
Jure Košir ostaja ena največjih ikon slovenskega športa. V zgodovino se je zapisal z nepozabno bronasto medaljo v slalomu na zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v norveškem Lillehammerju. V devetdesetih letih je veljal za simbol tehnične dovršenosti in tekmovalne strasti. Njegov devetnajstletni sin Jalen Košir je namesto belih strmin izbral črno-bele tipke in se resno posvetil klasični glasbi.
Umetnost namesto športa
Jalen Košir svojo prihodnost vidi na koncertnih odrih in ne na smučiščih. Kot pišejo Slovenske novice, devetnajstletnik načrtuje nadaljevanje šolanja na prestižni kraljevi univerzi v Veliki Britaniji. Tam želi nadgraditi svoje znanje in začrtati svojo profesionalno umetniško pot. Primerjava med očetom in sinom razkriva zanimivo dinamiko: medtem ko je Jure z milimetrsko natančnostjo napadal slalomska vrata in iskal najhitrejšo linijo do cilja, Jalen pili občutek za dinamiko, interpretacijo in tehnično brezhibnost pri igranju klavirja.
Na prvi pogled gre za dva nezdružljiva svetova: surovo moč in hitrost športa proti prefinjenosti in čustvenosti umetnosti. Vendar pa Jure Košir poudarja, da v sinovem glasbenem ustvarjanju prepoznava enako mero strasti, kot jo je sam čutil do smučanja. Čeprav se Jalen ni podal v tekmovalni šport, v družini očitno ostaja močan ustvarjalni duh in želja po odličnosti.
Disciplina ostaja v družini
Vrhunski šport in vrhunska umetnost si delita presenetljivo veliko skupnih točk. Obe področji zahtevata železno disciplino, vsakodnevno delo, odrekanje in sposobnost soočanja s pritiski javnega nastopanja. Razlika je le v prizorišču: Jure se je boril na snegu, Jalen pa se dokazuje za klavirjem.
Včasih jabolko pade daleč od drevesa, a to še zdaleč ne pomeni, da sadež ni kakovosten. Nasprotno, dozori lahko na povsem svoj, edinstven način. V primeru Jalna to pomeni, da bomo priimek Košir morda v prihodnosti videvali na plakatih mednarodnih glasbenih festivalov namesto na startnih listah smučarskih tekem. Talent in predanost sta se v tej družini preprosto izrazila v drugačni obliki.
