So filmi, ob katerih se počutimo mlajši. V nas prebudijo spomine na neke druge, manj zahtevne čase in morda nekoliko bolj zdrav svet. Mladinski film Učna leta izumitelja Polža je eden tistih, ki so zaznamovali odraščanje v osemdesetih. Morda manj odmeven kot Sreča na vrvici in Poletje v školjki, a z zelo izvirno zgodbo.
Navihana zgodba o poskusih malega izumitelja v nas še vedno prebudi spomine na neka davna brezskrbna poletja. Premiero je film režiserja Janeta Kavčiča doživel januarja 1982, še danes se vsake toliko vrne na naše male ekrane, mnogo večje, kot so bili takrat.
Osrednji junak filma je osnovnošolec Jani, ki ga prijatelji kličejo Polž. Njegova izumiteljska vnema ga vodi v številne nevarne in hkrati zabavne poskuse – od skoka z dežnikom namesto padala do eksperimentiranja z elektriko in celo poskusa pretvorbe ultrazvoka v električno energijo. Njegovi neuspehi sprožajo domače prepire, a tudi veliko komičnih trenutkov, značilnih za tisti čas.
Film se zaključi s prizorom, ko Jani sicer opusti eksperimente, njegov mlajši brat Luka pa z dežnikom skoči z balkona – kar nakazuje, da se bo “izumiteljska norija” nadaljevala.
Film nosi tudi grenko plat. Glavnega igralca Miho Petrovčiča, ki je odigral izumitelja Polža, občinstvo nikoli ni imelo priložnosti videti odrasti. V kolektivnem spominu bo za vedno ostal ... Polž. Kmalu po koncu snemanja ga je doletela tragična prometna nesreča. Med vožnjo s kolesom je padel in utrpel hude poškodbe glave, ki so bile usodne. Umrl je še kot otrok, film pa je postal njegov prvi in zadnji igralski nastop.
Letos mineva že 43 let od snemanja tega mladinskega presežka slovenske kinematografije. Čeprav je film poln komičnih in toplih prizorov, spomin na Miho Petrovčiča prinaša tudi žalost – njegova talent in mladost sta bila prekinjena prezgodaj, film pa ostaja trajen spomin na mladega igralca, ki bi lahko v življenju doživel in dosegel še veliko.
