Kmetije niso vedno na dobrem zraku

Po ocenah strokovnjakov ima v Sloveniji manj kot petina kmetijskih objektov ustrezno urejeno prezračevanje.

Prezračevanje je danes ključnega pomena za sleherni objekt – tudi kmetijski. Ustrezno prezračevanje iz zraka odstranjuje odvečno vlago, neprijetne vonjave in škodljive pline, kot so amonijak, ogljikov dioksid in vodikov sulfid, in dovaja svež zrak v prostor. To prispeva k boljšemu počutju in zdravju, zmanjšuje tveganje za bolezni dihal in izboljšuje produktivnost prebivalcev. Poleg tega preprečuje nastanek plesni in kondenzacije, kar podaljšuje življenjsko dobo objekta. Če bivanjski objekt stoji v neposredni bližini hleva, na kakovost zraka v bivanjskih prostorih vplivajo plini, ki nastajajo v hlevu, pa tudi vlaga, ki se širi iz prostorov za skladiščenje pridelkov, če so ti v neposrednem stiku.

Mehansko ali naravno prezračevanje hleva?

Prezračevanje kmetijskih objektov se razlikuje od prezračevanja bivalnih prostorov zaradi specifičnih zahtev glede na prisotnost živali, pridelkov in večje količine vlage ter plinov ter zaščite pred škodljivci in boleznimi. Medtem ko je v bivalnih prostorih poudarek na udobju ljudi in energetski učinkovitosti, je v kmetijskih objektih ključnega pomena zagotavljanje zdravja živali in kakovosti pridelkov. Kljub temu so osnovna načela zagotavljanja svežega zraka podobna.

Kakšne prezračevalne sisteme velja torej vpeljati v hlev? Strokovnjaki priporočajo sisteme za naravno in mehansko prezračevanje, ki omogočajo uravnavanje obsega zračnega toka v hlevu. Sistemi z vračanjem toplote so še posebej učinkoviti, saj omogočajo zmanjšanje energetskih stroškov. Hlevi starejšega datuma poznajo predvsem naravno prezračevanje, ki uporablja naravne sile, kot sta veter in termični vzgon, za izmenjavo zraka. To vključuje odprtine v stenah in strehah, ki omogočajo pretok zraka. Precej bolj učinkovito in zanesljivo pa je mehansko prezračevanje, ki uporablja ventilatorje za nadzorovan pretok zraka. To omogoča natančnejše uravnavanje temperature in vlažnosti ter je primerno za večje objekte ali tiste z visoko gostoto živali. Optimalen pretok zraka je namreč odvisen od vrste in števila živali ter velikosti prostora. Splošno priporočilo je, da se zrak v prostoru zamenja od 4- do 10-krat na uro. Natančne vrednosti je treba prilagoditi glede na specifične potrebe in pogoje v hlevu. Perutnina je denimo bolj občutljiva na visoke temperature, medtem ko prašiči bolje prenašajo toplejše pogoje.

Modernizacija objektov ni poceni

Vgradnja prezračevalnih sistemov v starejše kmetijske objekte lahko predstavlja manjši ali večji poseg, odvisno od velikosti in zahtev po prilagoditvi. "Okvirno se lahko stroški gibljejo med nekaj tisoč evri za enostavnejše sisteme do več deset tisoč evrov za kompleksne rešitve," pravi Fornecijeva in še dodaja: "Upoštevati velja tudi sezonsko komponento, saj je ustrezno prezračevanje pomembno vse leto. Poleti je ključnega pomena preprečevanje pregrevanja prostorov, medtem ko je pozimi treba paziti na prekomerno hlajenje in prepih."

Prilagodljivi sistemi, ki omogočajo regulacijo pretoka zraka glede na zunanje pogoje, lahko bistveno prispevajo k ohranjanju optimalnih pogojev v kmetijskih objektih. Sodobni prezračevalni sistemi lahko vključujejo rekuperacijo toplote, kar pomeni, da se toplota iz odpadnega zraka uporablja za ogrevanje svežega zraka, ki vstopa v prostor. To zmanjšuje energetske stroške in prispeva k trajnostnemu upravljanju kmetijskih objektov. Vsekakor pa velja prezračevanje kmetijskega objekta zaupati strokovnjakom.