Maraaya predstavljata svojo prvo božično pesem z naslovom Pismo. Kot velika oboževalca praznikov in božiča pravita, da jima ta čas že od nekdaj veliko pomeni, letos pa sta si zaželela, da bodo tudi prihodnje leto ob njiju še vedno vsi tisti, ki jima pomenijo največ. "Največje darilo je to, da imamo drug drugega," pravita.
Napisala sta pismo božičku
Pesem najprej nagovori s preprosto, a močno mislijo: če bi pisala pismo Božičku, si ne bi zaželela stvari, temveč ljudi. Tistih, ki so ob njima danes, in tistih, ki jih je življenje že odneslo drugam. Ne prosita za materialne stvari, prosita za bližino, toplino in za to, da bi lahko tudi prihodnje leto praznike delila s tistimi, ki jima pomenijo največ. Pravita, da sta se zavestno vprašala, kaj si človek v resnici želi za božič, in ugotovila, da je največje darilo prav to, da ga preživiš z ljudmi, ki jih imaš rad. Ko izgubiš ljubljene, prazniki postanejo drugačni. Tišji, bolj čuteči in prav zato je vsak trenutek, ko smo še skupaj, toliko bolj neprecenljiv. Njune pesmi že od nekdaj temeljijo na resničnem življenju. Na zgodbah, ki se jima dogajajo in ki jih doživljajo tudi drugi. Rojstva, ljubezni, razhodi, izgube, prelomnice. Pravita, da ljudje njune pesmi čutijo zato, ker v njih najdejo košček sebe, svoje spomine, svoje bolečine in svoje upanje. Tudi Pismo je, kot pravita, nastajalo iz tega občutka, ko se zavedaš, da materialne stvari zbledijo, spomini in ljudje pa ostanejo.
Maraaya sta se oglasila tudi v priljubljenem Večerovem podkastu Slačilnica, kjer sta spregovorila tudi o pobudi za bolj sočuten splet, ki ji zadnje tedne namenjata veliko pozornosti. Podkastu lahko prisluhnete tukaj:
Velika oboževalca božiča in praznikov
Božič zanju pomeni družino. Pomeni njun mali svet s sinovoma Vidom in Oskarjem. Božični večer tradicionalno preživijo sami. Gledajo film Sam doma, pripravijo polnjenega piščanca, francosko solato, tatarski biftek, odprejo adventni koledar želja in vsak dan decembra posvetijo nečemu, kar jih povezuje. Igram, glasbi, pogovorom, smehu, objemom. "To so trenutki, ki ostanejo," pravita Marjetka in Raay, ki sta z božičnim vzdušjem začela že v prvi polovici novembra.
Jelka v hiši stoji že od 12. novembra, snemanje videospota pa ju je še dodatno potegnilo v praznični utrip. Njihova božična jelka vsako leto pripoveduje zgodbe družinskih potovanj. Okrašena je z okraski iz različnih krajev in mest, povezanih s spomini. December tudi letos ne bo minil brez praznične glasbe in tistega občutka otroške čarobnosti, ko svet za trenutek postane lepši. Čeprav jima ustvarjalnosti ne manjka, bosta praznike preživela z več časa za družino, manj norega tempa in več tistega, kar pesem Pismo tudi sporoča. Bližine, miru in skupnih trenutkov.
