Investicija v sončne elektrarne in hranilnike energije je naložba v prihodnost

Energetika v zadnjem času doživlja toliko sprememb, da pravzaprav ni več enostavno vedeti, kaj drži, kaj ne, predvsem pa, kakšna naj bo usmeritev. A jasno je, da bo za dolgoročno stabilno in tudi trajnostno prihodnost ključna samooskrba iz obnovljivih virov energije. Še posebno pri večjih porabnikih, kar kmetije s svojimi gospodarskimi objekti zagotovo so. 

Energetska samooskrba postaja ključna tema za kmete, ki si prizadevajo za zmanjšanje stroškov in povečanje trajnosti svojih kmetij. V dobi naraščajočih cen energije in nestabilnih tržnih razmer se investicije v sončne elektrarne in hranilnike energije izkažejo za zelo pametno odločitev. Velja omeniti, da je Slovenija pri cenah elektrike za gospodinjstva, skupaj z omrežninami in davki, v spodnji tretjini držav EU in precej pod povprečjem EU-27.

Vendar se obdobje reguliranih cen električne energije s koncem februarja zaključuje, prve objavljene cene električne energije, ki bodo veljale od marca, pa že kažejo vsaj 40-odstotno povečanje glede na regulirane cene. Vendar pa so bile redne cene električne energije v tem času še precej višje - skoraj za 100 odstotkov -, zato nekateri poznavalci razmer že napovedujejo, da se lahko cene energije v prihodnosti še precej povečajo, zato je zdajšnja slika precej zamegljena. Šele tedaj se bo izrazilo, kako zelo draga je električna energija in da imajo prednost tisti, ki imajo svoj vir energije. To pa je za večje uporabnike še toliko bolj pomembno.

Lastnikom sončnih elektrarn, ki imajo obračun po novi shemi samooskrbe – torej po koncu sistema neto meritev (net meteringa), se je z novim sistemom obračunavanja omrežnine resda poleg obračuna omrežnine za moč spremenil tudi obračun omrežnine za energijo. 

Omrežnina za moč se poslej obračunava tako kot odjemalcem, ki imajo letni net metering, torej glede na dogovorjeno obračunsko moč za pet časovnih blokov. Omrežnina za energijo pa se poslej ne obračunava več na neto prevzeto energijo po enotni tarifi, ampak na vso prevzeto energijo iz omrežja na ravni 15-minutnih časovnih intervalov (če merilna naprava to omogoča). 

Velja pa omeniti, da v obeh primerih tako za tiste, ki imajo obračun po sistemu neto meritev, kot tiste brez tega sistema velja, da se omrežnina ne plačuje za energijo, ki je porabljena za lastni odjem, in za energijo, ki je bila oddana v omrežje. Kar pomeni, da zgolj sončna elektrarna, ki pridobljeno energijo oddaja v omrežje, nikakor ne vpliva na višino plačila omrežnine. Zato je vsakršna skrb, da lastniki sončnih elektrarn že v osnovi plačujejo višjo omrežnino, odveč. 

Je pa omrežnina pri lastnikih sončnih elektrarn pogosto višja zato, ker z namestitvijo sončne elektrarne praviloma naraste tudi število (večjih) porabnikov električne energije. A tudi z njihovo smotrno in preudarno uporabo je mogoče pomembno vplivati na višino dogovorjene obračunske moči in s tem na višino energije. Opozarjajo pa poznavalci razmer na pogosto povsem nesmotrno rabo energije, zgolj zato, ker je energija iz obnovljivih virov pač "brezplačna", pri čemer pa kmetije gotovo niso tiste, ki bi energijo brez potrebe in prekomerno zapravljale.

"Ljudje običajno cenimo tisto, kar je drago, in zdi se nam samoumevno, da s tistim, kar je drago, ravnamo previdno in premišljeno. Elektrika v Sloveniji je relativno poceni in morda je to razlog, da ne cenimo dovolj ogromnih koristi in njene lahke dostopnosti," pravi Primož Tručl, direktor podjetja Enerson, in dodaja, da "v prihodnosti ni mogoče pričakovati, da bo elektrika še naprej tako poceni, in vedno bolj se bomo zavedali, da je treba možnost lastne proizvodnje elektrike, če jo imamo, izkoristiti. Prilika se ponuja sedaj in tukaj s hibridnimi sončnimi elektrarnami in baterijami, ki zagotavljajo neodvisnost od cenovnih nihanj in manipulacij energetskih trgov."

Energija brez ogljičnega odtisa med pridobivanjem 

Kmetije praviloma pogosto razpolagajo z obsežnimi strešnimi površinami, ki so idealne za namestitev sončnih elektrarn. Te elektrarne omogočajo proizvodnjo lastne električne energije, kar lahko bistveno zmanjša mesečne stroške električne energije. Sonce je namreč zanesljiv in neizčrpen vir energije, še posebej pri nas, kjer je sončnih dni v letu zelo veliko. 

Investicija v sončno energijo ni samo modra ekonomska odločitev, temveč je tudi korak proti trajnostnemu razvoju. Kmetje, ki se odločijo za sončne elektrarne, prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa svojih kmetij. Sončna energija namreč ne proizvaja nobenih emisij med pridobivanjem, kar znatno prispeva k boju proti podnebnim spremembam. To je vse bolj pomembno v času, ko se vsi sektorji, vključno s kmetijstvom, soočajo z izzivi podnebnih sprememb. 

Trajnostne prakse postajajo tudi vedno bolj privlačne za kupce, ki bolj cenijo ekološko pridelano hrano. S tem ko kmetije vlagajo v obnovljive vire energije, pridobijo dodatno vrednost in konkurenčno prednost v očeh potrošnikov. 

Hranilniki energije: ključ do optimizacije 

Če kaj, so slovo net meteringa in novi sistem obračunavanja omrežnine, hkrati pa tudi nove sheme subvencij za nakup sončnih elektrarn premešali karte tako, da je danes, sočasno s sončno elektrarno, treba razmišljati tudi o hranilnikih energije. Hranilniki energije predstavljajo pomemben element v sistemu sončne energije. Ti sistemi shranjujejo odvečno energijo, ki je proizvedena med dnevom, in omogočajo njeno uporabo ponoči ali v času, ko je vreme oblačno. S tem povečujejo energetsko avtonomijo in zmanjšujejo stroške, povezane z nakupom električne energije iz omrežja. 

Uporaba hranilnikov pomeni, da lahko kmetje bolje obvladujejo svojo porabo in se izognejo fluktuacijam, ki jih prinaša tržni sistem električne energije. Hranilniki omogočajo tudi prilagoditev energetskega sistema potrebam kmetije; na primer, lahko se jih uporabi za napajanje črpalk za namakanje ali drugih naprav, ki zahtevajo zanesljiv vir energije. 

Subvencije in finančne možnosti 

Pričakovanja o donosnosti investicij v sončne elektrarne in hranilnike energije niso povezana le z nižjimi stroški energije, ampak tudi z dostopnostjo subvencij. Borzen zato danes izdatno spodbuja prav investicije v tako imenovane hibridne sončne elektrarne, skupaj s hranilnikom energije (podrobnosti v okvirju). Te subvencije pomembno olajšajo prehod na obnovljive vire energije in povečajo privlačnost naložbe. 

Kmetje lahko izkoristijo nepovratna sredstva, subvencionirane kredite ali davčne olajšave, kar še dodatno zmanjšuje finančne ovire za prehod na zeleno energijo. Tisti, ki že vlagajo v lastne vire energije, bodo v prihodnosti bistveno na boljšem, saj bodo lahko proizvajali elektriko sami in s tem zmanjšali pritiske na svoje proračune. 

Investiranje v obnovljive vire energije ni le odločitev za danes, temveč za trajnostni jutri z obljubo neodvisnosti, varnosti in ekološke odgovornosti.